Literarna matineja

V zadnji epizodi Literarne matineje ponovno gostimo pesnico in pisateljico Lidijo Dimkovsko in Jovico Ivanovskega, enega najbolj prepoznavnih sodobnih makedonskih pesnikov. Ivanovski je v makedonsko poezijo vpeljal narativno in urbano poezijo, značilni zanjo pa so tudi lucidnost, humornost, karikiranje, ironija in samoironija. S svojo pesniško govorico je vplival na mlajše pesnike in pesnice, ki s...

Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvo...

Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMCO, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestin...

Roman Črtica med dnevom in nočjo je tretji roman Rolanda Schimmelpfenniga, enega najbolj uveljavljenih sodobnih nemških dramatikov. Kot pisatelja ga v slovenskem prevodu Helene Lenasi, po izobrazbi zdravnice, tokrat srečujemo prvič. Črtica med dnevom in nočjo je delo, ki se poigrava z žanrom detektivke, zaradi vprašanj, ki jih odpira, pa bi ga lahko označili za eksistencialni roman. Izrazito elipt...

Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavad...

Da je življenje ljubezni – pa naj gre za njeno porajanje ali umiranje – bolj kot ne nedoumljivo, je verjetno spoznal sleherni med nami. Bolj redki so tisti ali tiste, ki znajo svoja doživetja tega čustva ubesediti, le največji mojstri in mojstrice besede pa se znajo odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in č...

Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in le...

Duende je moč in ne učinek, je boj in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. Duende opisuje kot skrivnostno, zemeljsko in prvinsko silo, ki presega razum in tehniko. Ta temačna umetniška moč se rodi iz soočenja s smrtjo in lastnimi omejitvami, najbolj pa izstopa v neposredni, živi izvedbi, kot je flamenko. Knjiga Duende: igra in teorija je izšla pr...

Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo? in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? So bila njegova...

Kako ujeti neskončnost tišine ali dokončnost minevanja v neizpet verz ali v partituro klavirskih tipk? Na to vprašanje bi znal odgovoriti Milan Dekleva, letošnji prvi dobitnik nagrade jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti za življenjski opus. Pred tem je za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle leta 2008 že prejel nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti. Milan Dekleva že desetletja v najrazli...

Po uspešnicah, kot so V sibirskih gozdovih, Snežni leopard ali Belina, se francoski pisatelj, popotnik in esejist Sylvain Tesson v knjigi Poletje s Homerjem vrača k enemu najstarejših literarnih virov zahodne civilizacije. Med bivanjem na grškem otoku prebira Iliado in Odisejo ter v njiju išče odgovore na vprašanja, ki so še vedno živa: kako živeti z usodo, kako razumeti nasilje, kaj pomeni dom in...

Kdo v resnici odloča o usodi literature in kaj se dogaja za domnevno tesno zaprtimi vrati žirij, ki odločajo o literarnih nagradah? Kakšni so posamezniki, ki jih tvorijo in s kakšnimi pritiski se soočajo? Satirični roman Za nagrado avtorice Semire Osmanagić nas popelje v zakulisje literarne scene – v svet tihega merjenja moči, nevroz, smislov in nesmislov, kjer se vrednostni kriteriji srečujejo s...

Matej Bogataj, letošnji prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega kritika, je v domala štirih desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, tako rekoč nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Kaj po njegovem mnenju zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena v...

Na današnji dan pred stotimi leti je umrl Srečko Kosovel, kraški pesnik evropskih razsežnosti. Star je bil komaj 22 let, v tem kratkem času pa je kot pesnik prehodil pot, za kakršno bi sicer marsikdo potreboval desetletja. In po stoletju pri njem še vedno odkrivamo marsikaj neznanega. Njegovo delo dobro pozna literarni zgodovinar in teoretik dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za prim...

Zasebna knjigarna Libris v Kopru uspešno posluje že več kot tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in obdobje zaprtja v času koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi...

Delo Ubili smo Stello avstrijske pisateljice Marlen Haushofer je kratka, a izjemno zgoščena in pretresljiva pripoved o molku, sokrivdi in o tem, kako lahko tudi navidezna pasivnost postane oblika nasilja. Zgodbo pripoveduje ženska, ki se po smrti mlade Stelle ozira nazaj in poskuša razumeti svojo vlogo v dogodkih, ki so pripeljali do tragedije. Marlen Haushofer nas s pripovedjo postavi v prostor,...

Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača...

V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo...

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni i...

Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še mars...

Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorje...

Roman V prah se povrneš norveškega pisatelja Andersa Totlanda bralcu ne omogoča postopnega, kaj šele udobnega vstopa v fabulo, temveč ga tako rekoč vrže naravnost v vrtinec odnosov in v dogajanje, kjer se dogodki vrstijo hitreje, kot jih uspemo razumeti. Kaj ostane, ko literatura umakne moralni kompas? Postaja taka pisava zaščitni znak sodobne norveške književnosti? O teh in drugih vprašanjih dane...

Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi intere...

V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medi...

Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pis...