Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin v Komentarju tedna ugotavlja, da je papežev obisk Francije razkril, da Evropa kljub materialnemu bogastvu in demokratični ureditvi izgublja veselje do življenja, mladi pa v protestih izražajo nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja temeljnih življenjskih pogojev, idealov in duhovne izpolnjenosti. Kako se bomo kristjani odzvali na nove izzive, ki ležijo pred Evropo prihodnosti?

Dr. Igor Bahovec razmišlja o našem odnosu do pokojnih in poudarja, da ni pomembno le, česa se spominjamo, temveč tudi, kako se spominjamo – z zamerami in bolečino ali z odpuščanjem in spravo. Spomin je temelj naše identitete in prihodnosti, zato si moramo prizadevati za celovit in spravljen spomin, ki ne zanika boleče preteklosti, ampak jo presega z upanjem, poudarja dr. Bahovec.

Dr. Helena Jaklitsch je tokratnemu komentarju dala naslov Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. V njem se je naslonila na svoj obisk rojakov v Argentini in med drugim zapisala, da je tam, med našimi rojaki na drugem koncu sveta, slovenski svet prežet z ljubeznijo in zvestobo, ki bi morala biti tudi vsakemu izmed nas vzor in zgled.

Komentar tedna je pripravil Luka Gojkošek in v ospredje postavil referendumsko nedeljo, ki je za nami in vse skupaj osvetlil še z enega zornega kota.

Kaj imajo skupnega sveti Frančišek, Bogdan Vidmar in Job? O tem se sprašuje v tokratnem Komentarju tedna Nejc Podobnik in med drugim pove, da so vsak dan igrali na zmago in to ne iz svoje moči, ampak iz moči Zmagovalca vseh zmagovalcev.

»Kristusov prepucij je končal v Saturnovi orbiti, Marija pa naj bi spočela skozi uho.« Približno tako nam nedavni članek, ki je najbrž slučajno sovpadal s praznikom Marijinega rojstva, v enem izmed slovenskih osrednjih časopisov predstavi nekatere nenavadne teološke razlage iz preteklosti – z obilico ironije in posmeha temu, kaj vse so bili nekoč pripravljeni verjeti celo zelo izobraženi ljudje. K...

Nimamo jezika, ki bi ga govorilo sto milijonov ljudi. Imamo jezik razmeroma majhne skupnosti, ki pa je ustvarila Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kosovela in nešteto drugih. Obstoj takega jezika ni samoumeven. Vsaka generacija ga v resnici dobi samo v začasno hrambo in se mora odločiti, kaj bo z njim naredila. 

Hvaležni, ker so nam pretekli dnevi nalili dežja, se lahko za spremembo posvetimo ekologiji. Oziroma naravi okrog nas, da se ne bi kdo ustrašil običajne eko-histerije in radio nemudoma ugasnil. Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.  

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je ne...

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepet...

Komentar z naslovom Otroci potrebujejo pomembne odrasle je pripravila Alenka Brovč , članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi...

Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ... Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant .

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli sp...

Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za...

V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih država...

Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub tem...

O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.

V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

Komentar je pripravil Leon Kernel , profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina. Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje: Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan? Komentar je pripravil Nejc Podobnik , glasbenik...

Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom! Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin , redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel . Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja , učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta . Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati ali reševati sporov? Kaj j...

V dneh po letošnjih Binkoštih je izšla prva enciklika papeža Leona XIV. z naslovom Magnifica Humanis . Iz naslova je razvidno, da govori o veličini človeškosti in njenem ohranjanju v času umetne inteligence.  Kaj enciklika sporoča kristjanu in Cerkvi, kaj sporoča svetu?  Komentar je pripravil  sociolog dr. Igor Bahovec .

Preteklo soboto zvečer smo se s pietetno slovesnostjo spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Množica ljudi se je zbrala v Ljubljani, na Trgu republike, ter se tudi s prižganimi svečkami poklonila vsem umorjenim. Toda, če so bile svečke za prisotne znamenje upanja, da bodo mrtvi končno našli zadnji počitek v posvečeni zemlji in da jim bo vrnjeno dobro ime, pa so prav te iste svečke nekoga tako...