Torkov kviz

Zakaj je morje modro, Soča ponekod smaragdna, manjše gorske reke oz. potočki pa včasih prosojni? Kaj vse vpliva na to, kako vidimo barvo vode? Poletni Torkov kviz išče osvežitev v rekah, jezerih in morju ter raziskuje njihove odtenke. Sogovornika z Inštituta za vode Republike Slovenije: dr. Sašo Šantl (Sektor za hidrologijo in hidravliko) in dr. Tine Bizjak (Sektor za kakovost voda, vodooskrbo, od...

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o...

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o...

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o...

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o...

Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik...

»Džez je ljubezen, step je družina,« občutek pripadnosti mednarodni skupnosti stepa povzame Jadran Živković, predsednik Plesne zveze Slovenije in pionir poučevanja stepa pri nas. Plesni čevlji imajo na prstih in petah kovinske ploščice, ki ob udarcu z nogo ob tla proizvajajo značilen zvok. Svetovni Guinnessov rekorder v eni sekundi lahko ob tla udari kar 38-krat. Ob svetovnem dnevu stepa je Torkov...

Klopi so členonožci, ki spadajo med pajkovce, v skupino pršic, še točneje med parazitske pršice. V Sloveniji jih imamo 16 različnih vrst, najbolj poznan nam je gozdni klop. Že več desetletij se z njimi ukvarja dr. Tomi Trilar, biolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam bo to žival, ki se ji sicer ne želimo preveč približati, pomagal bolje spoznati v Torkovem kvizu.

Strunjanska artičoka je tudi na pogled drugačna od tistih velikih, okroglih artičok, ki jih najdemo v trgovinah. Je manjša, nekoliko bolj podolgovata in ima značilno vijoličaste konice (mesnatih) listov. Artičoke v Strunjanu dozorevajo prav zdaj – maj je torej njihov mesec in hkrati odlična priložnost, da o strunjanskih artičokah več povemo v Torkovem kvizu! Sogovornika: pridelovalec artičok Gianf...

Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.

Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira...

Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.

Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi up...

Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zb...

10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.

24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzor...

V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.

Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerz...

Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na...

Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizki...

Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, konce...