Nočni obisk

No, pa smo tam! V kotlu. Za dva tedna, kot kaže, pravi Brane Gregorčič. To pomeni, da bodo pločniki in odprte površine v glavnem prazne, zadrževali se bomo po parkih in v naravi. V Ljubljani je najhladnejši kotiček te dni Mostec. Mogoče se pa vidimo tam. Vsekakor pa se v nedeljo zvečer slišimo, pravi voditeljica Mojca.

Maj je mesec ljubezni. To predvsem vedo ptički – čisto neumni so in brezglavo letajo – in študenti, ki uživajo na majskih igrah. Polni so jih študentsko naselje, Tivoli in Rožnik. Starejši se še spomnimo dneva mladosti, ko smo tudi mi z veseljem rogovilili. Zadnje dni se je precej shladilo. Gospa Zima nam je s snegom in neurjem prišla dat poslovilni poljub. Potem pa bo dvignila svojo krinolino in...

Muhasti april je končno zalil brsteče zelenje. Otroci so obuli gumijaste škornje in z indijanskimi kriki napadli luže. Mlad kuža se navdušeno povalja po nepobranem kakcu na travi. Pomlad je kljub meglicam, ki se nam vlečejo po mislih, lepa: polna je pisanih barv in dišeča. Seveda kakor za koga. Za kužka ali lastnika. Približujejo se prvomajske počitnice, šolarji so že v primežu spraševanj in kontr...

Juhej, pomlad je tu. Sonca dovolj za vse. Za pse, mačke na balkonih, sprehajalce na Rožniku in otroke na vrtčevskem igrišču, ki kopljejo po peskovniku in poganjajo gugalnico. Sonce vpliva tudi na človeško razpoloženje, psiho. Več se smejemo, družimo, več čebljamo med sabo. Kako že rečejo sociologi: človek je družabno bitje, pa če si to prizna ali ne. Kako se pa vi počutite? Se znajdete v družbi? J...

Angleški kralj Richard III. je slovel po svoji okrutnosti in krvoločnosti. Znebil se je vseh svojih nasprotnikov, celo svoja dva nečaka je vrgel v ječo, da ne bi ogrozila njegovega prestola. Shakespeare ga opiše kot pošastnega tirana grbavega in nelepega videza. Ko je na bojnem polju videl, da se bliža konec – njegovi dinastiji in njemu samemu – naj bi, da bi se rešil, vzkliknil: Kraljestvo za kon...

Otroci za ograjo v najlepšem vrtcu v Ljubljani so od navdušenja vpili in se valjali po snegu. Sankali so se po majhnem klancu in se kepali, dokler jih niso premraženih rok odpeljali na kosilo. Neradi so odšli. Ja, končno smo dobili darilo izpod neba. Snežak, ki ga je ob majhnem ribniku naredila punčka, pa je te dni že žalostno sklonil glavo in izjokal svojo nežno belo dušo. Sesedel se je vase in k...

Ti praznični dnevi so za otroke in mlade čarobni. V pričakovanju daril, kupa igrač in presenečenj. Mladim pa bije srce za silvestrski poljub. Petletna Lia je šla z babi pogledat lučke v središče Ljubljane. »Poglej, vesolje, pa planeti, pa plavalec, ki skače v vodo!« Obljubljena dežela, pečen kostanj, Prešernov kip, ki ga je treba petkrat obletati. Povsod se smejejo, pogovarjajo in plešejo. Punčka...

Sonce nas je razvajalo, oblaki in dež pa prinašajo prijaznejše temperature. Otroci v vrtcu nosijo pri igri zunaj gumijaste hlače, da niso, ko se vrnejo noter na kosilo, preveč blatni. Še sreča, da smo imeli za maraton in 1. november lepo vreme, a ne. Dan je, sploh ob menjavi ure, žalostno kratek in mnogi se tolažimo s čokolado in palačinkami. Ampak sladkarije niso prava zamenjava za družbo, otrok...

Otroci verjamejo, da so plišaste igrače žive, da so njihovi prijatelji. Pogovarjajo se z njimi in jih objemajo. Osemletna punčka je pred trgovino obesila list s sliko scufanega medvedka. Če ga kdo najde, naj ji prosim sporoči, ker ga grozno pogreša in brez njega ne more zaspati. Uboga deklica! Odrasli smo že bolj zahtevni. Za družbo si želimo živega človeka. Številni pa so se že sprijaznili s samo...

No, pa je konec poletja. Sončni žarki nas sredi dneva še malo razvajajo, vse je še zeleno, dan pa je vse krajši. Mladina s svojimi polnimi torbami spet vrvi proti šoli. Pasjeljubci, ki so se prej na sprehodu skrivali pred sončnimi lisami, jih zdaj iščejo. Še malo, pa bo zadišalo po pečenem kostanju. Jesen je čas, ko si duša odpočije, ko se umirimo – tako kot narava. Še vedno pa smo družabni, zato...

No, pa imamo pravo pravcato poletje. Z veliko sonca in pretoplimi nočmi. Če ne bi bilo neskončnih kolon in zastojev, bi se z veseljem zapeljali do našega morja. Tako pa se potolažimo na bazenu ali v zelenem objemu narave. Drevesa so res blagodejna, pomirjujoče delujejo na človeka. Drevesa in prijatelji. Otroci, ki s tesnobo pogledujejo na koledar, najbolj potrebujejo prijatelje. Če za drugega ne,...

Vročina nas je prav izmučila, ampak potem smo le dobili darilo izpod neba: dež in ohladitev. So pa poletni večeri, takšni, kot je ta danes, čudoviti. Vse tako lepo diši, ptički se oglašajo, žabe odregljajo na potep in psi končno pridejo do daljšega sprehoda. Nedelje so že nasploh odličen dan, še posebej pa ta, ko vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k poslušanju in da pokličete. Ta zmenek velja – kot...

Poletje je končno tu. Z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Če odmislimo vročino in zastoje na cestah, prinaša tudi kup prijetnih doživetij. Podaljšan svetli del dneva da človeku občutek svobode, da polno zadiha, lahko se potepa in druži. Kamorkoli greš na sprehod, povsod vse čudovito diši. Gore, travniki, ribnik s ponorelim lokvanjem in labodoma, hladno morje in otroci, ki ga zajemajo s kanglicami...

Angleži slovijo po tem, da imajo v roki ves čas dežnik. Morda ga bomo potrebovali tudi mi. Ampak psi gredo na potep, ne da bi jim zmočilo kožuh, in mački se sem ter tja lahko pogrejejo na sončni lisi. Zvečer, ko ob desetih lastniki prižgejo Prvi program, da bi poslušali ali poklicali Mojco Blažej Cirej, pa se s polnim želodčkom zadovoljno skolačkajo na svojo cunjo. Vedo, da tudi lastnik potrebuje...

Tudi te dni se miza šibi pod dobrotami. Doma smo in uživamo vse te pisane barve in vonjave. Družimo se s svojimi domačimi, ljubljenčki in prijatelji. Vse – tiste, ki imate koga ob sebi, in one, ki ste sami – pa vabi v svojo družbo Mojca Blažej Cirej. V dvoje je lepše. To bo srečanje za vse stare in nove glasove.

Dež tiho pada in čeprav je solata že potožila, da ga je dovolj in preveč, ne odneha. So pa vsaj žabe zadovoljne. V ribniku uganjajo vragolije in se derejo. Če imate gumijaste škornje, si jih le obujte za ven. Da boste lažje prišli čez jezera na prehodih za pešce. In ko si boste v nedeljo zvečer sušili premočeno razpoloženje, si za dušo prižgite prvi program Radia Slovenija.

Pogosto, ko se nam česa ne ljubi takoj narediti, si rečemo: Saj imam še čas. Pa to ni nujno res. Čas je večen, vedno bo obstajal, samo priložnost to storiti, se bo mogoče že izmuznila. Ali pa nas ne bo več. Voditeljica Mojca Blažej Cirej se zato drži pravila »tukaj in zdaj«. Nima smisla odlašati. Pokvarjeno igračo popravi takoj, strgane hlače zašije, baterije v daljincu takoj zamenja. In ko pride...

Kaže, da nam bodo v tem januarju zmrznile ritke. Pa nos, uhlji in prsti. Ampak Mojca Blažej Cirej pozna rešitev. No, čeprav zunaj brije severni veter, lahko poskrbimo vsaj za to, da nam bo toplo pri srcu. S prijetnim klepetom.

Petletna Lia noče za sabo pospraviti igrač. Nič novega. Ko pa ji rečem, da jo gleda Božiček, je čez četrt ure pospravljena vsa soba. Ta mrzel čas utripajočih lučk je res poln pričakovanj in upanja. Ne samo pri otrocih, tudi odrasli nismo kaj dosti drugačni. Občutek minevanja naredi novo leto za neke vrste skupinski rojstni dan: spet smo vsi eno leto starejši. Veliko stvari je res mimo, le prijatel...

Zunaj je mrzlo, zato bi vam v nedeljo zvečer Mojca Blažej Cirej rada pogrela srce s spomini na toplejše dni. Zanima jo, kam vse ste potovali, kako vam je bilo všeč, koga vse ste spoznali in kaj ste iz tega potegnili koristnega za svoje življenje. V življenje bomo obudili poletje. Je že tako, da bo še malo trajalo, preden bo na vrata potrkalo naslednje.

Po nekaj kislih dneh posije tudi sonce. In naslednji teden lahko pričakujemo tudi sončne in tople dneve. Čez dan je torej naša glavna naloga, da sprehodimo psa in uživamo v zelenju, si kupimo vrečko kostanja in se družimo z drugimi potepuhi. Kaj pa zvečer? Takrat pridejo samotne urice. Ampak naj vas to ne skrbi. V nedeljo zvečer od desetih do polnoči vas k poslušanju in mogoče celo na klepet vabi...

Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.

Vročina nas že kar mori, ampak ko jeseni po ves teden ne bomo videli sonca, se nam bo pa še stožilo po njem. Še malo, pa se bodo mestne ulice spraznile, mladi bodo morali v šolo. Vrtiljak letnih časov se neutrudno vrti, le temperature so vsako leto nekoliko višje. Le človekova potreba po druženju ostaja ves čas ista. Zato pa imamo (v nedeljo zvečer) Prvi program in tam se vas že veseli Mojca Blaže...

V prvi uri nočnega programa bomo klepetali z Urško Šobak, kulinarično raziskovalko in zbirateljico starih receptov naših babic in dedkov. Lani je izdala svojo prvo kuharsko knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, letos pa je temu srčnemu projektu sledila še kuharica za otroke Ej, babi, glej.

Poletni večeri kar kličejo k druženju. Takrat se malo shladi in lažje zadihamo. Poskrbeti je treba za živali, da imajo vodo in se lahko zatečejo v senco. Saj veste, ne: verige so že prepovedane. In tisti, ki imajo še posebej dobro srce, bodo nastavili vedro vode tudi zunanjim pernatim in kosmatim bitjem. Reveži vrani imajo kar odprte kljune. Kaj pa mi? Če ste za to, vas Mojca Blažej Cirej vabi k p...