RFI Fulfulde

Koɗo men hannde

News FF ↓ 24 episodes

RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.

Author

RFI Fulfulde

Category

News

Podcast website

www.rfi.fr

Latest episode

Jul 9, 2026

Where to listen?

Podcasts in the app Replaio Radio Coming soon

Podcasts are coming to the app soon. Install now and be the first to see a whole new take on podcasts

Get it on Google Play Install for free Android 5M+ downloads · 4.8 rating iOS soon

Episodes

Hiɗen jaɓɓii Amoussoulé Diallo, hertorɗo politik jooɗiiɗo Paris ko taskoo alhaali Marine Le Pen 09.07.2026

France, suudu ñaawitirdu Paris sokii Marine Le Pen kaso ngo duuɓi tati. Ɗiɗiiji ɗin o lelotaako, gootol ngol o waɗane mullo electronik, no wie bracelet électronique. Oo debbo lunndiiɗo laamu toŋanaama tawegol e suɓeteeɓe hooreyaaku leydi e nder lebbi 15. Suudu ñaawitirdu nduu, googini wonnde oo dawroyankeejo waɗi jiɓuru jawdi saaha nde o wonno to parleman Europe. Marine Le Pen, ardiiɗo fedde dawro...

Ko honɗum woni saabaade ɗii waameeji toɓo e bonnereeji mum hitaande kala? Dr Mamadou Lamine Bah, hertorɗo metewo no jaaboo ngal lamngal 08.07.2026

Toɓooli e waameeji saabike maayeele heewɗe e nder leyɗe hirnaange Afrik e ɗee balɗe faltiiɗe ɗoo. 59 maayi Côte-d’Ivoire, 34 maayi Ghana, 7 maayi Niger e limoore ardiiɓe ɗeen leyɗe. Kooreeji walla ɓeyngureeji ɗuuɗuɗi boniraama. Sifa ɗii boneeji hino waɗa hitaande kala hayso tawi hikka ɗi yaawi arude. Holko saabii ɗee maayele waɗuɗe e fuɗɗoode nguu dunngu ? Hol saabi laamuuji ɗee leyɗe ronku dartin...

GUINEE: hannde hiɗen jaɓɓii Alseyni Farinta Camara ko taskoo ngol cimtol ngol fedde maɓɓe yaltini ko faati e ciwlagol yimɓe 07.07.2026

Guinée, gila Général Mamadi Doumbouya ari e laamu yimɓe 35 ciwlaama mutina. Ko ɗum holli kawtal, Tournons la Page e nder winndannde yaltinaande e ndee asewere faltiinde . E b’ol waɗuɓe ngoon wiɗto ko hooreeɓe Guinée woni e ciwlaade ɓee yimɓe lunndiiɓe laamu. Ciwlanɗe ɗe acca hay gooto : Hay mawɓe e sukaaɓe no difteede. Ngam taskagol ngol ciimtol, hiɗen jaɓɓii Alseyni Farinta Camara, Tournons la Pa...

E alhaali ɓee gollooɓe 6 678, ɓe laamu Guinee riiwi e golle mum en, eɗen njaɓɓi e ndee toɓɓere, Profeseer Alpha Amadou Bano Barry, iniwersiteerjo wiɗtotooɗo, jaagoorɗo Guinée kiɗɗo 06.07.2026

Guinée, hooreeɓe leydi ndin yaltinii golle, gollanooɓe laamu timmuɓe 6 678. Ɓeen ko gollooɓe maayɓe, gollooɓe accituɓe golle, gollooɓe wonuɓe e salaade yahude ka golle maɓɓe. Ko ɗum guwerneman Guinée holli. Ngal pellital wona ŋalɗinngal. Guyaale kaalisi rewnaaɗe e gollooɓe ɓe wooda, hino mawni e leydi Guinée, ko ɗum holli Profeseer Alpha Amadou Bano Barry, iniwersiteerjo wiɗtotooɗo, jaagoorɗo Guin...

Hannde hiɗen jaɓɓii Dr Kabiru Ɗanladi Lawanti, hertorɗo deenaagu ko taskoo alhaali diftago sukaaɓe janngooɓe 02.07.2026

Nigeria, Kuliyankooɓe diftike janngooɓe 37 e nder janndirde maɓɓe banŋe rewro nayaade fuɗnaange leydi ndin. Siwlagol sukaaɓe janngooɓe no ɗuuɗi ko waɗata Nigeria. Gila hitaande 2014, ko ɓuri 2 400 sukaaɓe janngooɓe ciwlaama e nder ndii leydi. Ko pelle jogiiɗe kaɓirɗe e baale kuliyankooje woni caggal ɗee ciwlanɗe. Hol saabii ɗee diftanɗe ? Hol saabi ko e nder ɗii lekolji ɗe ciwlanɗe ɓurte waɗeede ?...

Hiɗen jaɓɓii hannde Aboubacar Sidighi Bah jeyaaɗo GUINEE ko taskoo oo alhaali ngayngu hoɓɓe e nder Afrik du Sud 01.07.2026

Afrique du Sud, ko ujune ujune yimɓe seppi hankin e nder ca’e ɗuuɗuɗe e nder ndii leydi. Ngoon seppo ko ngam raɗagol Afriknaaɓe wonuɓe e ndin leydi tawa ɓe jogaaki kaydi . Waɗi lebbi pelle sosiyete siwil Afrique du Sud hino dari ngam raɗagol ɓeen ɗanniiɓe . Sabu ngol kulol e fitinaaji wanaaɗi e faweede e maɓɓe, timmuɓe ujune 25 iwdi Ghana, Nigeria, Malawi e Zimbabwe, hootiino e leyɗe maɓɓe. Ngam t...

Hannde hiɗen jaɓɓii HAMOUSSOULE DIALLO hertorɗo dawro ko taskoo ngal lurral dipolomasi hakkunde France e Burkina-Faso 30.06.2026

Burkina Faso, dartini gollidal hakkune maɓɓe e France ko faati e diplomasi. Konunkooɓe ardiiɓe Burkina Faso holli ɓe waawa hankadi gollidude e France sabu ardiiɓe ndiin leydi hino dari bonongol nafooje maɓɓe. Konnguɗi ɗi Paris nantini ala ko fawi. Ɓooyi gollidal hakkunde France e Burkina Faso hino ŋakki. Kono ko holɗum saabi ngal ceerngal e o saaha ɗoo? Hol firti dartingol gollidal hakkune leyɗe ɗ...

Ko Boussouriou Diallo, daraniiɗo hakkeeji neɗɗanke, ƴettoowo konngol fedde Guinée daraniinde CPI, woni koɗo men hannde 29.06.2026

Gila ñannde 18 lewru 6ɓuru hitaande 2027, haray Niger tawaaka e nder Suudu Ñaawirdu Winndere CPI. Konunkooɓe ardiiɓe Niger mbaɗani Dental Adunaaru ONU winndannde ngam maandingol ndeen eɓɓoore. Ko saabi ngal pellital e bi’ol maɓɓe ko waasde CPI waɗugol golle moƴƴe e huutorgol nduu suudu. Konnguɗi ɗi Boussouriou Diallo, daraniiɗo hakkeeji neɗɗanke yeddi. E bi’ol oo ƴettoowo konngol fedde Guinée dara...

Hannde hiɗen jaɓɓii Amadou BAH, hertorɗo oogirɗe ardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore noddirteende " Action Mine" 25.06.2026

Guinée toŋi yaltingol kanŋe ɗe honcinaaka walla waylaaka e nder leydi ndin. Ko ɗum Mamadi Doumbouya, hooreejo Guinée nantini e ndee yontere faltiinde. E bi’ol makko, ɓe moƴƴini mbaaylari honcinirndi kanŋe. Ko Nimba Gold Refinery woni innde mayri, ndi udditete e ɗee jonte arooje. Faandaare makko, ko yo oo miliyon 2 e 240 onces kanŋe aseteeɗo Guinée, honcine e nder ndii leydi, ngam ɓamtaare faggudu...

Koɗo men hannde ko Dr Fabilou heertorɗo dawro, jannginoowo to iniwersite N’Gaoundéré, Cameroun 23.06.2026

RD Congo, yimɓe laamu hino e laawol waylugol doosngal leydi ndin. E bi’ol maɓɓe, ɗum ko ngam semmbingol juɓɓule dawla RDC. Huunde nde yimɓe sosiyete siwil e lunndiyankooɓe njeddi. Kamɓe hiɓe holli wonndema yidde ardiiɓe leydi ndii, ko wallugol Félix Tshisekedi, heɓugol mannda tataɓo. Ngal yeddondiral waɗii sahaa mo RD Congo, jogii caɗeele mawɗe, pawiiɗe e piyanɗe murtuɓe M23 e rafi Ebola. Fedde re...

Anta Barry, heertorɗo jokkondiral hakkunde leyɗe woni koɗo men hannde e alhaali nanondiral ciifangal hakkunde Etats Unis e Iran 22.06.2026

Etats Unis e Iran ciifi kawral artirnayngal jam hakkunde ɗee leyɗe ɗiɗi e lannoode ndee yontere faltiinde. E toɓɓe jeyaaɗe e ngal kawral no tawa : dartingol hare ndee e baŋŋe o fow, udditugol laawol ormuz, ɓamtugol yagginanɗe fawaaɗe e hoore Iran, kañun e accitugol Téhéran moƴƴingol kaɓirɗe nucléaire. Ñinnugol ngal kawral wona ko weeɓata, e bi’ol Anta Barry, heertorɗo jokkondiral hakkunde leyɗe. K...

Hannde hiɗen jaɓɓii "Alpha Ousmane Diallo" taariikayankeejo hertoriiɗo ganndal Afrik hanndeejo on 18.06.2026

Lebbi 3 caggal Dental Adunaaru ONU wotude sarti waɗuɗo maccangaaku bone ɓurɗo mawnude e taariika Bani Adama, Ghana waɗii eɓɓoore ngam yo leyɗe Afrik heɓtu hakkeeji maɓɓe. E nder ɗuuɓi 400 ɓiɓɓe Afrik maccinaaɓe, woɓɓe waraa, woɓɓe difta naɓa gollina e gese, jawle Afrik iriiɗe jatta naɓa leyɗe porto. Ko sabu ɗii boneeji fow Ghana aadi daroto haa leyɗe Afrik jonnite joɓtaari walla ndaamordi. Gila ha...

Senegal: hiɗen jaɓɓii hannde Dr Abdourahmane Ba fagguduyankoojo ko taskoo ɗee jewte aafiiɗe hakkunde FMI e Senegal ko faati e ñamaande leydi ndii 17.06.2026

Sénégal e FMI, suudu winndere ñawlooru kaalisi, haa hannde heɓaali kawral faatiingal e ñamaande ɓurtunde nde ndii leydi ñawlii. Hannde, nden ñamaande ɓamaande saaha laamu faltiingu, hino timmi 132% faddudu Sénégal. Guwerneman kiɗɗo mo Ousmane Sonko ardino, jaɓaano waylude noone no ndee ñamaande yoɓirte. Gila e tenin faltiiɗo, FMI no immini karallooɓe mun Dakar ngam jokkitagol ɗeen njewte. Mbele oo...

Woni koɗo men hannde ko Saleh Kebzabo dawroyankeejo mawɗo leydi Tchad 16.06.2026

Succès Masra, oo lunndiyankeejo Caadnaajo, hino haana acciteede, ɗii ko konnguɗi Saleh Kebzabo. Oo dawroyankeejo mawɗo Tchad, suɓaaɗo e oo sahaa diiseteeɗo Dawla leydi ndii nantinii wonndema jaggugol dawroyankooɓe artirtaa jam e nder leydi. Ko Saleh Kebzabo woni koɗo men hannde. O yeewtidii e Ibrahima Niang. O holli yiyannde makko e toɓɓe keewɗe pawiiɗe e alhaali renndo Tchad

Ko Ousmane Sonko hooreejo Suudu Sarɗiyankooru Senegal woni koɗo RFI e France24 15.06.2026

Koɗo men hannde ko Ousmane Sonko. Oo ardiiɗo suudu mbatu mawngu Sénégal, holli yi’annde mun e toɓɓe heewɗe: Ceerngal makko e Bassirou Diomaye Faye, alhaali ñamaande Sénégal, sariya haɓirɗo luutiyankaagal haa hewti golle ɗe o aadi waɗude to parleman, ala toɓɓere nde o acci. Heɗoɗen ndee yewtere nde Léa-Lisa westerhoff mo rfi faransiire e Marc Pelerman mo F24, waɗi.

Deesewal fuku-koyngal adunaaru 2026: ko hannde foolotiro ngoo fuɗɗotoo hakkunde Mexique e Afrique du Sud 11.06.2026

Deesewal fuku-koyngal adunaaru fuɗɗoto hannde. Ko yerondiral hakkunde ɗiɗɗal Mexique e Afrique du Sud, udditata ngal kawrital e yamnde 19H, hannde kiikiiɗe. Ko kippuuji 48 tawa e maggal e ɗiin 10 ko kippuuji Afrik. Ko e nder leyɗe tati ngal deesewal wona e fijeede, ɗeen ko Mexique, Etats Unis e Canada. Ngam taskagol fartanŋe kippuuji tawaaɗi e ngal deesewal, faamina sartiiji kesi ɗii FIFA ɓami, hi...

Hannde hiɗen jaɓɓii Ibrahima Sory Idrissa Diallo hertorɗo ganndal leydi ko taskoo alhaali feccagol leydi e maadiiji 10.06.2026

Guinée, waɗii balɗe ko hulol woni e nder leegal Nongo e nder Conakry, laamorgo ndii leydi. Pecci mawɗi hino yaltude e maadiiji cuuɗi wonndude e laawi ndeen nokkuure. E ɗee balɗe faltiiɗe, woodi koore walla suudu uniindu caggal feccagol maadi mayru. E nder ciimtol, guwerneman on maadinii wonndema ko asugol foorasiiji e nder ngal leegal saabii feccagol ɗii cuuɗi. Huunde hulɓiniinde. Ngam taskagol oo...

Hannde hiɗen jaɓɓi Dr Abou Dieng, hertorɗo faggudu, jannginoowo to iniwersite Nouakchott 09.06.2026

Mauritanie, hooreeɓe leydi ndii ɓeydi coggu koɓɓam e nder ndee yontere faltiinde. Ko ngol ɗoo woni laawol 4ɓol, karbiran no ɓeyde e ndii leydi e nder ɗii lebbi 3 faltiiɗi. Ko ndee hare diiwal Moyen Orient saabi ngol ɓeydagol, e b’ol hooreeɓe Maurtanie. Hol saabi ndee hare Moyen Orient battini sanne e faggudu Mauritanie, leydi wonndi e yaltini gaz e karbiran ? Ko holɗum ngol ɓeydagol battinta e ngu...

Hannde hiɗen jaɓɓii: Jean-Hervé Jézéquel, hertorɗo kisal e ndeenaagu mo Crisgroup 08.06.2026

Mali ɓami pellital toŋirngal naadugol, yeeyugol e rewnugol motooji e nder nokkeeli heewɗi e nder leydi ndin. Ko ca’e mawɗe ɗee tan woni tawaaka e ngal pellital. Yimɓe hoɗuɓe e ɗii dowriiji hino wonndi e annde mawnde caggal nde eɓɓoore ɓee hooreeɓe leydi. Ko ɗii motooji tan ɓe yiilorta. Mbele ngal pellital ustan rafi ndeenaagu e ɗii leydi? Mbele hooreeɓe ɓee hino jogii mbawka ñinnugol ngal ? Hol wo...

Sénégal no mawnina hannde maanditaare duuɓi 100 Abdoulaye WADE 04.06.2026

Oo hooreejo leydi kiɗɗo battini e ngurndam Sénégal gila ndii leydi heɓti ndimaagu mayri. O laatike lulndiiɗo laamu ko ɓuri duuɓi 20, ado o suɓeede hooreejo Sénégal e hitaande 2000. O heddike e hooreyaaku Sénégal duuɓi 12. Ngam semmbingol ndee maanditaare, Bassirou Diomaye Faye, hooreejo leydi ndii, e sénégalnaaɓe heewɓe rennday hannde Dakar ɗo. Ngam yewtugol ndonu Abdoulaye WADE ko faati e demokar...

E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro, Bassirou Diomaye feññinii e suɓagol mo oo kippu keso wonnde ko ñawndugol caɗeele faggudu woni himme mawɗe 03.06.2026

Senegal, Bassirou Diomaye Faye darni guwerneman makko arano caggal ceergal makko e Ousmane Sonko, oo hooreejo jaagorɓe kiɗɗo. Oo kippu keso hino jogii jaagorɓe 30 jilluɓe. Woɓɓe e maɓɓe ko dawroyankooɓe, woɓɓe ko harralleeɓe. Hay si tawii Ousmane Sonko holli fedde makko politik PASTEF tawaaka, woodi jaagorɓe jeyaaɓe e ndee walde jaɓuɓe taweede e oo guwerneman. E bi’ol Dr Mansour Ly hertorɗo dawro,...

Guinee, neeɓata hiɓɓa ɗuuɓi 2 gila Fonike Mengue e Mamadou Billo Bah nanngaa mutinaa 02.06.2026

Gila ɓee yimɓe sosiyete siwil ɗiɗo siwlaa ñannde 9 lewru 7ɓuru hitaande 2024, hay gooto heɓaali kabaaru maɓɓe. Ko ɗum saabi yo pelle FNDC e Tournons la Page fuɗɗo orngal gila hankin ngam yo ɓee ɗiɗo accite. E b’iol Alseny Farinta Camara mo walde Tournons La Page, Foniké Mengué e Billo Bah haanaaka yijjiteede. Laamu Guinée hino haana ñoƴƴeede fii no goonga yaltira e alhaali nanngugol ɓe ɗiɗo. Ko ka...

E alhaali ñaawoore Khalid Mohamed Ali el-Hishri to CPI, eɗen njaɓɓi hannde Elhadj Mohamed Diallo ardiiɗo Fedde Ginenaare Haɓoore Ɗalle ɗe rewaali Sariya 01.06.2026

CPI, Suudu Ñaawirdu Winndere ommbi e ɗee balɗe faltiiɗe ñaawoore tuumirnde, Khalid Mohamed Ali el-Hishri. Ko kanko ardiino kaso ɗannotooɓe Mitiga e nder Libye. Prokireerjo CPI, hino fawi e ɗee tuume mawɗe : Warngo neɗɗanke, bone hare, doole rewɓe e fitinaaji goɗɗi. Ñaawooɓe CPI ƴettay pellital maɓɓe paatungal e ñaawugol walla accitugol Khalid Mohamed Ali el-Hishri, e nder lebbi ɗiɗi. E bi’ol Elhad...

Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynooɓe e daabaaji maɓɓe ? 30.05.2026

Leyɗe heewɗe juuli donki walla julde layya hankin e alarba. Kono Sénégal ko hannde ndee juldeere waɗata. E mayre kala julɗo jogiiɗo feere hino haani hirsude jawdi, woni ko dammol walla nagge. Julɓe ɗuuɗuɓe ko baali hirsata. Kono hitaade kala, coggu ɗee jawle hino ɓeydoo. Hol saabii ɗum ? Ko limoore jawle ɗee famɗi walla ko ngaynaaka kaa sattii ? Hol woni batte ŋakkere jam e ɗee leyɗe sahel e aynoo...

Listen to the Koɗo men hannde podcast in Replaio

Radio and podcasts in one app - free, with no sign-up. Install today and do not miss the launch

Get it on Google Play

Replaio is not a podcast publisher; show names, artwork and audio belong to their authors and are distributed through public RSS feeds.