KiKs

Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

“Kava za po peš” ali “kava za na pot”? Kako pravilno prevedemo angleški izraz “coffee-to-go” oziroma kako pravilno rečemo tisti kavi, ki jo naročimo v kavarni, popijemo pa na poti do vsakodnevnih opravkov? Odgovore na ta vprašanja iščemo v ponovljenem Kiksu, in sicer pri dr. Urški Vranjek Ošlak z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Kakšen je pravilen zapis, kadar smo omejeni s številom znakov in želimo poudariti tako moško kot žensko obliko samostalnikov? Je pravilneje “prijatelj-ica”, “prijatelj(ica)”, “prijatelj(-ica)”, “prijatelj/ica”, “prijatelj/-ica” ali prijatelj_ica? Je v vsakem besedilu primerna vsaka izmed oblik? Na naša vprašanja je v tokratnem Kiksu odgovarjal Marko Janša, lektor in urednik.

V naši sobotni rubriki Kiks smo se že večkrat ukvarjali z veliko začetnico in različnimi primeri, pri katerih nismo vedno popolnoma prepričani ali izbrali malo ali veliko začetnico. Tokrat bomo izvedeli, kako je z začetnico pri regijah – kakšna so pravila pri zapisovanje statističnih in geografskih regij, kako je pri kohezijskih regijah, kaj se je oblikovalo skozi rabo gasilskih regij – o tem v na...

Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali...

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Berglez, bodoča psihologinja,...

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. »V poglavju Glasovno-črkovne premene so zdaj pod eno streho združene vse težave, ki jih ima slovensko govoreči, ko se srečuje s tujimi imeni,« raz...

V vsakem jeziku so se za določene glasove uveljavili določeni zapisi, ki so drugim jezikom tuji. V slovenščini, na primer, ne poznamo črk ö, ü, ä ali å, ñ in ł, jih pa pogosto najdemo pri imenih tujih imen. Kako jih zapišemo v slovenščini in kako izgovorimo? Kako se pravilno izgovori Malmö? Kaj pa Göthe in Wałęsa? V tokratni oddaji gostimo Sašo Grčman, lektorico na Radiu Slovenija.

Je sosedina hčerka, ki je magistrirala, zdaj magistrica ali magistra? Sodelavec, ki je doktoriral, doktorant ali doktorand? Morda celo poznate koga, ki je dvojni ali trojni doktor? Akademskih nazivov sta se za današnjo Kratko informativno koristno slovenščino lotili Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC...

V veliko jezikih se odločajo za tako imenovana častna ali spominska imena, in sicer tako, da javne ustanove, šole, tudi javne objekte poimenujejo po navadno izjemnih pokojnih osebah, ki v družbi uživajo ugled in jim v skupnosti priznavajo častno mesto ali vlogo. “Na Slovenskem nismo izjema,” ugotavlja tokratna sogovornica Krake informativne koristne slovenščine, doktorica Helena Dobrovoljc in opoz...

»Kar se tiče organizacije tekme, je še vse odprto. Kar zadeva varnost, tudi. V zvezi s tem se bomo morali pogovoriti.« Vas je v teh treh stavkih morda kaj zmotilo? Uporabili smo namreč mašila, ki so v pogovornem jeziku pogosta: se tiče, zadeva in v zvezi z. Kako jih, predvsem v besedilih, smiselno preoblikovati, da bo naše sporočilo bolj zgoščeno in jasno? Sogovornik: Marko Janša, urednik, lektor...

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU...

V naši jezikovni rubriki KiKs se vselej trudimo, da smo karseda aktualni - prejšnjo soboto smo tako ob premiku urinih kazalcev na poletni čas pregledali nekaj pravil, ki veljajo pri zapisovanju ure oziroma časa. Današnji KiKs pa je navdihnil napis v eni od prodajaln z živili, kjer je ob odprodaji velikonočnih artiklov pisalo "velikonočna jajčka", pri čemer je bilo mišljeno zgolj eno velikonočno ja...

Pred časom smo v Kratki informativni koristni slovenščini že obravnavali pravilen zapis datuma. Tokrat pa tudi nekoliko sezonsko pogojeno lekcija o pravilnem zapisu ure. Še preden premaknemo urine kazalce na poletni čas, boste izvedeli, kakšen je slovnično pravilen zapis ure v slovenščini, katere možnosti zapisovanja ure imamo, kako čim bolj ustrezno napovedati uro na radiu, in tudi o zapisovanju...

To, kar so v pisni besedi čustvenčki, so v govorjeni medmeti. Z njimi izražamo čustva, prevzemamo pa jih primarno iz tistih jezikov, ki imajo neposreden stik s slengom. V zadnjem času smo zato v slovenščini dobili kar nekaj novih medmetov, prevzetih iz angleščine - na primer bla bla. Pred leti pa je bil močan vpliv tudi jezikov sosednjih držav. Zato na Štajerskem še vedno lahko slišimo “servus”, n...

Danes bomo zavili v svet terminologije in povedali več o terminoloških poimenovanjih, ki so razširjena med vrtičkarji, sporočajo pa pomembne lastnosti. Kako si predstavljamo solato – je to jed postrežena na mizi ali rastlina na vrtu? Je motovilec solata? Kaj pa berivka? Ste že slišali za rezivko? O vsem tem v tokratni rubriki Kiks – pripravilo jo je Tadeja Bizilj, ki je pred mikrofon povabila doc....

Že pred časom se je na spletni strani Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pojavilo naslednje vprašanje: Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, č...

V jezikovnem KiKsu smo pod drobnogled vzeli naglaševanje samoglasnikov e in o, natančneje premeno po trajanju pri njunih kratko naglašenih različicah; zakaj se torej v nekaterih primerih, denimo polèt - poléta ali zahòd - zahóda tadva samoglasnika podaljšata in spremenita kakovost? Odgovor smo poiskali pri fonetiku in lektorju na Televiziji Slovenija Roku Dovjaku.

“Jezik je živ in se ves čas spreminja,” pravi docent doktor Damjan Pópič s Filozofske fakultete Ljubljana. To velja tudi za stopnjevanje nekaterih vrst prislovov, pri katerih v primerniku in presežniku izginja črka j. Pravopis sicer kot ustrezni dopušča tako različico z j kot brez, a dejanska jezikovna raba kaže, da večkrat zapišemo bližje kot bliže in višje kot više.

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik...

V jezikovnem KiKsu bomo tokrat pod drobnogled vzeli tri oziralne zaimke, ki so pogosto predmet jezikovne zagate, saj jih v vsakdanji rabi med seboj lahko hitro zamenjamo. Govor je o zaimkih čigar, kateri in ki. Zaimek ki je zgolj krajša različica zaimka kateri, kar pa ne pomeni, da ju lahko prosto zamenjujemo; zaimek čigar pa ima v stavku točno določen položaj.

V občini Krško želijo zaselek naselja Premagovce odcepiti in ga kot ločeno naselje poimenovati Trebelnik. Naselja v Sloveniji s tem zemljepisnim imenom še nimamo, zato to poimenovanje s strokovnega vidika ni problematično. Tako je danes. Zelo veliko pa je pri nas naselij, ki so dobivala imena v obdobju, ko standardizacija zemljepisnih imen še ni imela take veljave. Tako imamo v Sloveniji kar 8 nas...

Danes bo v KiKsu govor o naklonski in razločevalno-pomenski rabi oblik: biti treba – biti potreba – biti potrebno – rabiti. Verjetno se sliši precej kompleksno, a ne skrbite, po osmih minutah bo jasneje, da je govor o »kiksih«, kot je tale, skrit v stavku: »Tega ne rabi delati.« Ste ga našli? Za vas ga bosta zdaj poiskali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Lj...

Veznike v slovenščini delimo na enodelne in večdelne, enodelne pa dalje na enobesedne in večbesedni. Pri slednjih nam pogosto nagaja vejica, saj se ravnamo po pravilu: “Pred ki, ko, ker, da, če, vejica skače,” ki pa ne velja v vseh primerih. Kako je z rabo vejice pri večbesednih enodelnih ter večdelnih veznikih, nam je v tokratni Kratki informativni koristni slovenščini razložil docent doktor Damj...