KiKs

V začetku leta 2025 smo v oddaji KiKs predstavili Besedomat – preprosto in kratko spletno igro, s katero lahko preverimo, kako dobro poznamo slovensko besedišče, obenem pa pomagamo jezikoslovcem pri raziskovanju jezika. V začetku letošnje jeseni so sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prvič predstavili ugotovitve, ki so jih zbrali z analizo rezultatov Besedomata. Kaj nam t...

Nedoločni števniki označujejo količino, ki je ne moremo natančno določiti oz. prešteti. Primer: veliko, dosti, več, mnogo, precej ipd.. Nedoločni števniki imajo značilnost, ki pogosto povzroča »kikse« in jo bomo podrobneje predstavili v današnji Kratki informativni koristni slovenščini. O nesklonljivosti nedoločnih števnikov sta se za KiKs pogovarjali Darja Pograjc in prof. dr. Andreja Žele s Filo...

V tokratnem jezikovnem KiKsu podrobneje o nekaterih odmevnih, nenavadnih in politično motiviranih geografskih preimenovanjih oziroma predlogih preimenovanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa v tem mandatu. Med drugim je najvišji vrh Severne Amerike iz Denali preimenoval nazaj v Mount McKinley, Mehiški zaliv v Ameriški zaliv, Ontarijsko jezero na meji s Kanado pa v Ameriško jezero. Geografska st...

Številka 8 ob novem, nastajajočem pravopisu pomeni osmo samostojno izdajo slovenskega pravopisa v zgodovini, dodatek .0 pa odraža prilagajanje duhu časa in sodobni informacijski družbi. Pravopis nastaja pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. O nekaterih novostih, ki jih prinaša, in procesu posodabljanja pravopisa se je Bojan Leskovec pogovarjal z dr. Urško Vranjek Ošlak, znanstveno...

Slovenski jezik ima svoje mesto tudi na spletu – in to že precej dolgo. Ko iščemo pomen besede, njeno pravilno obliko, sopomenke ali izvor, je ena prvih postaj portal Fran. Vendar to ni edini portal, ki nastaja pod okriljem Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Predvsem za mlajše uporabnike je tu Franček – portal, ki šolarje približuje slovarjem in raziskovanju slovenskega jezika.

Tokrat bomo v Kiksu telovadili. Z našimi glasilkami. Za vse, ki svoj glas uporabljajo kot orodje za delo, zna biti zelo mučno, če glas zataji ali če ni dovolj jasen. V oddaji boste tako danes slišali nekaj praktičnih vaj, s katerimi ogrejemo glasilke in poskrbimo, da bo naša artikulacija lepša. Z nami jih bo delila mentorica za govor dr. Jelka Breznik.

Prvi septembrski teden je za večino verjetno stvari postavil na svoje mesto oz. v ustaljene tirnice – otroci so se vrnili v šolske klopi, delovno aktivno prebivalstvo v službe in po vsakodnevnih opravkih. Kljub temu v prvi epizodi nove sezone Kratke informativne koristne slovenščine še ostanemo pri jezikovnih dilemah, ki se pogosteje pojavijo poleti. Dodamo pa tudi kakšen »kiks«, do katerega pride...

»Predstavljajte si, da bi lahko poslušali, kako so pred 100 ali 200 leti govorili naši predniki. Morda celo vaši predniki po rodovni liniji. O čem so se pogovarjali? Kako so govorili? Kakšne fraze so uporabljali? Kakšne modrosti so se rojevale v njihovih pogovorih?« Tako je pred dobrim letom v oddaji KiKs takratna sogovornica Dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika...

»Ducat« je beseda, ki je navdihnila tokratno epizodo Kratke informativne koristne slovenščine. Beseda pomeni 12 enakih enot in je torej povsem določljiva. Kaj pa besedi »trenutek« in »ščepec«? Kakšno količino predstavljata? Ali pa beseda »par«, ki lahko pravzaprav pomeni natančno število »dve« ali pa zgolj nedoločen »nekaj«. Ima torej določljiv in nedoločljiv pomen, ki ga izberemo glede na okolišč...

So lektorji res samo tisti, ki popravljajo vejice? Ali avtorjem jemljejo slog? In ali jih lahko nadomesti umetna inteligenca? Z lektorjema Kristino M. Pučnik in Rokom Dovjakom iz Lektorskega društva Slovenije govorimo o tem, kaj lektoriranje v resnici pomeni: strokovno skrb za jezikovno ustreznost, razumljivost, slogovno usklajenost in jasnost besedil.

V tem tednu nam je vreme postreglo s precej visokimi temperaturami – in marsikdo se je vsaj v mislih že podal na morje. A kaj pravzaprav sporočamo, ko gremo na morje – da gremo na dopust, na obalo k morju ali na morje s čolnom? In kaj bomo vzeli s seboj – plavutke, plavutki ali plavuti? Pa tudi o kopalkah – tistih, ki se kopajo v morju in tistih, ki jih oblečemo preden gremo v morje in kopalnih pr...

Kolesarsko izrazje se enako kot terminologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov. Kritiki takega prevzemanja poudarjajo, da je terminologija eden od temelj vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja. Tokrat se bomo podrobneje posvetili kolesarskemu žargonu in sicer v treh komunikacijskih situaci...

Navdih za tokratni jezikovni KiKs smo našli v bližajočem se svetovnem prvenstvu v nogometu, na katerem bo nastopilo največ reprezentanc doslej, med njimi so tudi 4 novinke. Udeležba nekaterih držav pa ni zanimiva zgolj s športnega, pač pa tudi z jezikovnega vidika, saj nam njihov zapis ali izgovor občasno povzroča nekaj preglavic ali dilem.

Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa. Sogovo...

Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste,...

Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski c...

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (...

Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni...

Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavatelj...

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi s...

Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.

Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.

Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej,...

Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni...

V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.