KiKs

V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. d...

Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.

Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogo...

Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še...

Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof...

V tokratnem KiKsu pod drobnogled jemljemo čustvenčke oziroma emodžije, ki izvirajo z Japonske. Gre za simbol ali sličico, navadno v podobi obraza, ki v elektronski komunikaciji izraža čustvo, razpoloženje ali zanimanje. Jezikoslovci in semiotiki jih uvrščajo v posebno kategorijo jezikovnih kodov, saj niso ne vizualni, ne verbalni.

"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi s...

Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna...

V slovenščini danes poznamo štiri glagolske čase - sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Slednji je med vsemi glagolskimi časi najmlajši, saj ga poznamo šele od srednjega veka dalje. V stari cerkveni slovanščini, denimo, prihodnjika še niso uporabljali, je bil pa sicer ta prvi dokumentirani jezik Slovanov bogatejši za nekaj sklanjatev. O jeziku, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solun...

V današnjem Kiksu nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli že pretekli teden. Govorili smo o rabi predlogov »v« in »na«. Tako smo izvedeli, da večinoma rečemo, da smo nekaj slišali na radiu, predlog »v« pa uporabimo le, če govorimo o tem, da smo denimo vstopili v stavbo, v kateri se nahaja radio. Tudi danes bomo predstavili par primerov uporabe obeh omenjenih predlogov, ki bodo povezani predvsem z geo...

Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nek...

Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, ta...

Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izr...

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Ni...

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabn...

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega prego...

Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo govor danes v Kratki informativni koristni slovenščini. V tej skupini se na primer nahajajo glagoli: iti, dati, vedeti, jesti, imeti, biti ... Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki...

Kratka informativna koristna slovenščina Poklicali ste nas ravno ob pravem času, saj iščemo ljudi, ki bi hoteli sodelovati pri projektu. Tako se je začel pogovor Nataše Rašl s sogovornico v tokratnem KiKsu. V njem bosta govorili o portalu Govorjena slovenščina , ki je namenjen zbiranju avdioposnetkov vsakdanje slovenščine. Ti bodo uporabljeni za raziskave govorje...

Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost...

Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?

Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil And...

Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti bes...

Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem...