Jezikanje

V soboto na prvi program Televizije Slovenija prihaja nova mladinska oddaja, v kateri voditeljski četverec, ki ga sestavljajo Maruša Prelesnik Zdešar, Tosja Tomšič Belle, Jasna Merklin in Mei Rabič, zelo iskreno debatirajo o prebranih knjigah. Zato smo tokrat v Jezikanje povabili kar vse štiri in debatirali o tem, kako težko je včasih brati, zakaj bi morali tudi odrasli brati mladinske knjige ter...

Velikokrat so naši gostje, pa jih precej slabo poznamo. Tokrat vam predstavimo Borisa Kerna, sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je bil na nedavnem kongresu na Dunaju izvoljen v upravni odbor EURALEX-a, osrednjega evropskega strokovnega in znanstvenega združenja na področju slovaropisja, jezikoslovja in sorodnih ved. Med drugim pove, zakaj se ni odločil za študij arhi...

Ob svetovnem dnevu slovarjev (16. oktober) Jezikanje preverja, katere institucije imajo svoje (terminološke) slovarje, zakaj so ti pomembni, celo nujni. Čeprav se danes zdi, da namesto nas večino stvari že opravi umetna inteligenca.

Prejemnik prvega priznanja za uveljavljanje slovenskega jezika in jezikovne kulture v javnosti, ki ga je podelila Ustanova patra Stanislava Škrabca, je Aleksander Čobec, novinar, radijski ustvarjalec in urednik oddaje Jezikovni pogovori na programu Ars. Z njim rečemo kako modro o prihodnosti slovenščine.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda paradižnik in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda pižama in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda robot in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda paprika in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda kečap in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda gorila in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda kanu in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda tatu in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda džungla in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda čokolada in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda ananas in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda jogurt in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda tabu in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda bikini in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Sprašujemo se, od kod izvira beseda šampon in kaj pravzaprav v izvirniku sploh pomeni.

Enajsta sezona Jezikanja je za nami, avtorja Ajda in Tadej sta med 38 epizodami izbrala in zbrala nekaj njenih vrhuncev.

Előd Dudás je madžarski jezikoslovec z budimpeške Filozofske fakultete, na kar ob njegovi izredno lepi slovenščini gotovo ne bi pomislili. Strokovno se ukvarja z raziskovanjem jezikovnih stikov med madžarščino in slovenščino, zato nam je lahko zlahka pojasnil, da je prvi potrjeni madžarizem uporabil že Primož Trubar v prvi slovenski knjigi.

Zakaj jo Slovenci imamo, drugi pa ne, kdo jo poleg nas še ima, zakaj se je sploh razvila in zakaj nimamo trojine. Z narečjeslovko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Tjašo Jakop.

Slab teden od 100. obletnice smrti Srečka Kosovela se o njegovem življenju in delu pogovarjamo z literarnim zgodovinarjem in teoretikom dr. Janezom Vrečkom, ki je nedavno izdal knjigo Čas je prostor. V njej se je med drugim poglobil v Kosovelov odnos do v tistem času porajajoče se kvantne fizike in skozi to na novo analiziral nekatere Kosovelove pesmi in njegov pogled na svet.

Osemindvajseti maj je mednarodni dan lahkega branja. Opozarja na pomen lažje razumljivega jezika, ki omogoča dostop do informacij tudi ljudem s kognitivnimi oviranostmi. V tokratnem Jezikanju zato predstavimo projekt LahTex, v okviru katerega nastajata korpus lahkega branja v slovenščini in orodje za prevajanje besedil v lahko branje.

Angela Balzano je asistentka z doktoratom na Oddelku za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. V Slovenijo je z juga Italije najprej prišla v okviru krajše študijske izmenjave. Takrat si je mislila, da ima srečo, ker se ji ni treba naučiti slovenščine. Ko pa so ji tu ponudili službo, se je lotila tudi tega izziva. Danes ji gre odlično. Njena najljubša beseda je lipa, več pa pove v tokratnem...