Duhovno branje

Iz razprave sv. Hilarija, škofa, O sveti Trojici (2. knj., l, 33.35) Očetov dar v Kristusu   Gospod je zapovedal krščevati v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. To pomeni, da je katehumen krščen, ker izpoveduje vero v Stvarnika, v Odrešenika in v Dar. Stvarnik vseh je eden. Eden je namreč Bog Oče, iz katerega je vse. Eden je tudi Edinorojeni, naš Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse. In eden j...

Iz razlage Janezovega evangelija sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (10. knjiga) Če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam   Vse, kar je moral Kristus izvršiti na zemlji, je bilo izvršeno. Potrebno pa je bilo, da prejmemo naravo božje Besede in je postanemo deležni, to se pravi, da zapustimo svoje lastno življenje in ga preobrazimo v drugo življenje, da se spremenimo in živimo tako, da bomo Bogu v...

Iz dogmatične konstitucije o Cerkvi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (C 4 in 12) Poslanstvo Svetega Duha v Cerkvi   Ko je Sin dokončal delo, ki mu ga je Oče zaupal, da ga izvrši na zemlji, je bil na binkoštni dan poslan Sveti Duh, da bi neprestano posvečeval Cerkev in da bi tako verujoči po Kristusu imeli v enem Duhu dostop k Očetu. Ta Duh je Duh življenja, studenec vode, tekoče v večno...

Iz knjige o Svetem Duhu sv. Bazilija Velikega, škofa (9, 22-23) Delovanje Svetega Duha   Komu se ne dvignejo misli in se mu duh ne povzpne do najvišjih reči, ko sliši za čudovita imena, ki jih dajemo Svetemu Duhu? Kajti pravimo: Duh božji, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, Duh pravičnosti in Duh stvarnik. Sveti Duh pa je njegov še najbolj pravi in lastni naziv. K njemu se obrača vse, kar potrebuje...

Iz katehez sv. Cirila Jeruzalemskega, škofa (16. kat., O Svetem Duhu 1, 11-12) Živa voda Svetega Duha   Voda, ki mu jo bom dal, bo v njem postala studenec vode, tekoče v večno življenje. To je nova vrsta vode, ki živi in teče; teče pa nad tiste, ki so je vredni. Zakaj pa je milost Duha imenoval z izrazom »voda«? Zato, ker voda vse vzdržuje; voda daje življenje travi in živim bitjem; z neba prihaja...

Iz homilij sv. Gregorja iz Nise, škofa, o Visoki pesmi (15. homilija) Dal sem jim slavo, ki si jo dal meni   Če ljubezen prežene strah in se ta spremeni v ljubezen, tedaj postanejo odrešeni v medsebojnem zedinjenju enota v povezavi z njim, ki je edini dober. To popolno stanje izraža simbol golobice. K temu spoznanju nas vodijo besede pisatelja Visoke pesmi: Ena je moja golobica, popolna, edinka sv...

Iz odloka 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora o službi in življenju duhovnikov (D 5) Duhovnik delivec zakramentov in evharistije   Bog, ki je edini Sveti in posvečevalec, si je hotel ljudi privzeti tako rekoč za sodelavce in pomočnike, ki naj bi ponižno služili pri delu posvečenja. Zato Bog po škofu posvečuje duhovnike, da na poseben način postanejo deležni Kristusovega duhovništva in da o...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (2. govor o Gospodovem vnebohodu, 1-4) Gospodov vnebohod dviga našo vero   Ob velikonočnem prazniku smo se veselili Gospodovega vstajenja. Njegov vnebohod je prav tako za nas razlog veselja, kajti spominjamo se dneva in ga proslavljamo, kot se spodobi, ko je bila naša uboga človeška narava v Kristusovi osebi dvignjena nad vso nebeško množico, nad vse angelske...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (O Gospodovem vnebohodu 1-2) Edino Kristus je prišel iz nebes in odšel v nebesa   Danes je naš Gospod Jezus Kristus šel v nebesa; naj se dvigne z njim v nebesa tudi naše srce. Poslušajmo apostola, ki pravi: Če ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus na desnici božji; iščite to, kar je zgoraj, ne tega, kar je na zemlji. Kakor se je on dvignil,...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (1. govor o vnebohodu, 2-4) Med vstajenjem in vnebohodom   Tile dnevi, preljubi, ki so potekali med Gospodovim vstajenjem in vnebohodom, niso prešli v brezdelnem poteku, marveč so se v njih potrdili veliki sveti dogodki in se razodele velike skrivnosti. V njih se nam odvzema strah pred grozovito smrtjo in razglaša nesmrtnost ne le duše, temveč tudi telesa. V n...

Iz nagovora papeža Pavla VI. ob slovesni razglasitvi patra Leopalda za blaženega (1976) Slabotni, a neomajni božji služabnik   Kdo je danes pred nami? To je pater Leopold iz Hercegnovega, ki je umrl v Padovi, kjer je preživel večino svojega življenja. Ne moremo iti mimo neke njegove posebne značilnosti. Doma je bil na vzhodni obali Jadranskega morja in svojo domovino je vedno zvesto ljubil. Nič ma...

Iz razprave Didima Aleksandrijskega o Sveti Trojici (2. knj., 12) Sveti Duh nas preraja v krstu   Sveti Duh, ki je Bog obenem z Očetom in Sinom, nas prenavlja v krstu. Iz stanja nepopolnosti nas prestavlja v začetno lepoto in nas napolnjuje z milostjo, tako da ni v nas nič takega, kar ne bi bilo vredno naših želja. On nas osvobaja od greha in smrti. Iz telesnosti, to je iz prahu in pepela, nas nap...

Iz razlage 2. pisma Korinčanom sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (5, 5-6, 2) Bog nas je po Kristusu s seboj spravil in nam poveril službo sprave   Ti, ki so prejeli poroštvo Duha in so obogateli z upanjem na vstajenje, so zdaj že v posesti prihodnjih dobrin in govorijo: Odslej nikogar ne poznamo po mesu, saj smo vsi duhovni ljudje in nismo več podvrženi razkroju mesa. Korinčanom, katerim Pavel pi...

Iz razlage psalmov sv. Avguština, škofa (Ps 148,1-2) Velikonočna aleluja   Premišljujoč naše sedanje življenje moramo hvaliti Boga, saj bo veselje večnega življenja v tem, da bomo slavili Boga. Nihče ne bo sposoben za prihodnje življenje, če se ne bo sedaj vadil v njem. Zdaj torej hvalimo Boga, vendar ga tudi prosimo. V hvali je veselje, v prošnji vzdihovanje. Obljubljeno nam je namreč nekaj, česa...

Iz govorov bl. Izaka, opata v samostanu Zvezda (42. govor) Prvorojenec v množici bratov   Kakor glava in telo sestavljata enega človeka, tako je Sin Device s svojimi izvoljenimi udi en sam človek in en sam božji Sin. Sveto pismo pravi, da je celoten Kristus glava in telo; vsi udje so torej hkrati eno telo, ki z Glavo sestavlja enega samega Sina človekovega, z božjim Sinom enega božjega Sina, kot j...

Iz razprav sv. Gavdencija, škofa v Brescii (2. homilija) Evharistija - Gospodova velika noč   En sam je umrl za vse, Kristus, in on je navzoč v skrivnosti kruha in vina po vseh cerkvenih občinah, kjer se obhaja evharistično slavje. On se žrtvuje in on ohranja; on zahteva vero in on oživlja; on je posvečen in on posvečuje tiste, ki posvečujejo. Tu gre za meso božjega Jagnjeta, tu gre za njegovo kri...

Iz pisma Diognetu (5-6) Kristjani v svetu   Kristjanov ne ločijo od drugih ljudi ne dežela ne govorica ne običaji. Nikjer ne prebivajo v lastnih mestih, ne govorijo posebnega narečja in ne živijo izrednega življenja. Njihovega nauka jim ni iznašla ne srečna domisel ne bistroumnost zvedavih mož, niti se ne oklepajo kakšne šolske modrosti kot nekateri. Prebivajo v grških in drugih mestih, kamor je u...

Iz razlage Janezovega evangelija sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (10., knj. 2) Jaz sem trta, vi mladike   Gospod pravi o sebi, da je trta, da bi nam pokazal, zakaj naj bo naša ljubezen usmerjena vanj in kakšno korist imamo, če smo združeni z njim. Tiste, ki so z njim zedinjeni, nekako z njim zraščeni in najtesneje povezani, pa primerja mladikam. Ti so že deležni božje narave, ko prejmejo Sveteg...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (329. govor, Ob rojstnem dnevu mučencev) Dragocena smrt mučencev, kupljena za tako ceno!   V slavnih dejanjih mučencev, s katerimi se povsod zaljša Cerkev, ugotavljamo na lastne oči, kako res je to, o čemer smo peli: Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih svetih. Dragocena je v naših očeh in v očeh njega, za katerega so jo pretrpeli. Cena za te smrti je smrt e...

Iz govorov sv. Maksima Turinskega, škofa (53. govor, 1-2, 4) Kristus je luč   Kristusovo vstajenje odpira podzemlje. Ti, ki so bili na novo krščeni v Cerkvi, obnavljajo zemljo. Sveti Duh odpira nebesa. Odprto podzemlje vrača mrtvece. Obnovljena zemlja poganja vstajajoče. Odprta nebesa sprejemajo v nebo odhajajoče. Tudi razbojnik stopa v raj. Telesa svetih gredo v sveto mesto. Mrtvi se vračajo med...

Iz govorov sv. Atanazija, škofa (Govor o učlovečenju božje Besede, 8-9) O učlovečenju Besede   Božja Beseda, ki nima telesa in ne podlega pokvarljivosti snovi, je prišla na svet, čeprav tudi prej ni bila daleč od njega. Ni koščka zemlje, kjer ne bi bila navzoča, temveč je skupno z Očetom napolnjevala vse in povsod. Prišla je iz dobrote do nas in je vsem pokazala, kakšna je. Usmilila se je našega r...

Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS, 33-34) Človeška dejavnost v vesoljstvu   Vedno je človek s svojim delom in umom skušal bolj razviti svoje življenje. Danes pa je, posebno s pomočjo znanosti in tehnike, svoje gospostvo razširil skoraj čez vso naravo in ga še dalje širi; zlasti zaradi pomnožitve sredstev mnogovrstnega medsebojnega izmenjav...

Iz razprav o Janezovem evangeliju sv. Avguština, škofa (65,1-3) Nova zapoved   Gospod Jezus zatrjuje, da daje svojim učencem novo zapoved, naj se ljubijo med seboj: Novo Zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Ali ni bila ta zapoved že v stari božji postavi, kjer je pisano: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe? Zakaj jo Gospod imenuje novo, ko je dokazano, da je tako stara? Mar je zapoved zato no...

Iz Pogovora o božji previdnosti sv. Katarine Sienske, device (167. pogl.) Okusila sem in videla   O večno božanstvo, o večno Trojstvo, kako dragocena je postala kri tvojega edinega Sina po združenju z božjo naravo! Večna Trojica, kakor neizmerno morje si, v katerem tem več najdem, čim bolj iščem. In čim več najdem, bolj raste žeja po tebi. Takorekoč nenasitno nasičuješ dušo. V svoji brezmejnosti j...

Iz govorov sv. Petra Krizologa, škofa (108. govor) Bodi božja daritev in duhovnik   Rotim vas, bratje, pri božjem usmiljenju. Pavel nas roti, še več, po Pavlu nas Bog roti, ker ima rajši našo ljubezen kakor pa strah. Prosi nas on, ki noče biti le Gospod, ampak prav tako tudi Oče. Prosi nas Bog v svojem usmiljenju, da bi mu ne bilo treba nas kaznovati s svojo strogostjo. Poslušajte besede rotečega...