Duhovna misel

Človek je ob velikih vprašanjih: »Kaj je po smrti, kaj je smisel življenja, komu zaupati svoje srce,« vedno nekoliko previden. Tudi Jezusovi učenci, čeprav so na lastne oči videli čudeže, so dvomili, nekateri so se po smrti razbežali ...

Izvoljeni, ne izbrani! Izvoljeni so namreč tisti, ki so ljubljeni, izbrani pa tisti, ki so ločeni od drugih, ekskluzivni. Nismo torej izvoljeni, ker bi bili posebni, ali ker bi imeli kakšne zasluge. Ljubljeni smo, zato ...

Gospod, reci besedo in ne bo me strah tišine. Reci le besedo, preženi z njo praznino. Reci jo, Gospod, ozdravi mojo dušo vsega kar ji brani vzdigniti se k Tebi. Želi ljubiti Tebe, druge in - čeprav ti sama tega ne prizna,.. sebe. Gospod, naj me prevzamejo besede tvojega poslanca ...

Včasih katoličanom - resnici na ljubo, kdaj tudi upravičeno - očitajo, da je spoved neke vrste potuha, nekakšna »licenca za nepoboljšljivost«. Gre za napačno predpostavko, da lahko stori karkoli ...

Skala je simbol trdnosti, in temelj podlaga, na kateri gradimo hišo, dom, zaupanje in življenje. In iz kakšnega materiala je temelj na katerega ste postavili smisel vašega življenja? Je to uspešnost v vašem poklicu? V lepi hiši s čudovito okolico?

Janez Krstnik, verjetno najbolj znan pripravljalec poti, je v tem videl smisel svojega življenja. Kako bi ne, saj je pripravljal pot samemu Bogu, ki se je učlovečil, za Jezusa, ki pa je rekel, da je On sam pot ...

Ker je Bog stvarnik vsega, dvom v njegovo moč ni logičen, toda kako to moč posreduje človeku in kako le ta to moč občuti? Gospod je na poseben način prisoten v zakramentih. Po krstu nam izbriše izvirni greh in daje moč, da se osvobodimo podedovanih bremen ...

Brez vode in hrane ne moremo preživeti. Nekoliko širše o tem govori tudi slavna Maslowa piramida potreb. Saj poznate, spodaj so naše temeljne potrebe: po hrani, zraku, gibanju, in višje kot gremo ...

Strah spada med osnovna čustva, našim daljnim prednikom je služil kot alarm pred vsakovrstnimi nevarnostmi. Izhaja torej iz potrebe po preživetju in ga ne moremo kontrolirati, saj se vklaplja mimo naših možganov ...

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?« Tako naslov, kot uvodna misel sta iz čudovitega ...

Danes je pred nami znan odlomek iz Matejevega Evangelija. Gotovo ga poznate: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja... Nabirajte si marveč zakladov v nebesih.«

V Evangelijih je kar nekaj odlomkov, kjer Jezus zelo neposredno govori o tem, kako prositi, in kdaj Bog prošnje usliši. Takole naroča:  »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« ...  

Svoje čase tabloidi, danes pa spletne novice, prinašajo množico osebnih zgodb zvezdnikov, ki tako ali drugače podlegajo bremenu slave. Morda pa je prav v tem skrivnost nasveta, ki ga je dal Jezus in ga lahko strnemo v misel ...

Latinska beseda za sovražnika - inimicus, torej »ne-prijatelj«, - malo pove o bistvu, ki se skriva za tem Jezusovim naročilom, ki zareže v ušesa in v srce. Kako bi vendar lahko ljubil nekoga, ki me sovraži in ponižuje?

Mar ni prav vsak izmed nas, vsaj na nek način, nedolžen? Vem, da je zapisano nemajhen izziv, ki ga bo ob koncu odlomka teološko popravil Frančišek. Misel se mi je porodila ob besedah brata Štefana Kožuha ...

Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...

Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...

O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno … 

Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...

Naslov in naslednji stavek pripadajo današnjemu godovnjaku, svetemu Efremu Sirskem: »Blagor vam, o moji bratje, ker se je ogenj usmiljenja spustil na vas in požrl vaše grehe ter očistil in posvetil vaša telesa.«

Blagor, blagoslovljeni, po grško makarioi  pomeni biti resnično srečni oziroma deležni Božjega blagoslova. Ne gre zgolj za tolažbo, ampak za aktivno posredovanje proti nepravičnosti. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke,« molimo v Marijini hvalnici ...

»Ti, Gospod, si luč. Ti razvnemaš vsa bitja za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro.«

»Srce, vseh src si središče, sreče brezdanje si vir.  Ti si ljubezni žarišče, dušam prinašaš svoj mir,« je Srcu Jezusovemu zapel skladatelj Franc Kimovec ...

Bratje, varujte se tistih, ki delajo razprtije in pohujšujejo v nasprotju z naukom, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih! Kajti taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak lastnemu trebuhu ...