Duhovna misel

Avtor stavka, da zunaj ljubezni ni resnice, je današnji godovnjak, sveti Šarbel. Kako se je znašel v zbirki, z naslovom S Frančiškom v nov dan, se nemara sprašujete? Med svetimi ni mojega in tvojega, ampak samo Božje ...

Sveti Frančišek je gledal Boga v evharistiji, v trpečih in v stvarstvu. Iskal je samotne kraje od jam in gozdov, do zapuščenih cerkvic, kjer je ure in ure molil in zrl Boga. In ko je prihajal iz nočnega zrenja v dan, je povsod videl Božjo podobo ...

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati. Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...  

Brat in sestra pripadata istemu rodu, zato sta si po marsičem najbolj podobna, mati pa je tista iz katere vsi izhajamo. Ne podedujemo samo njenih oči ali obraznih potez, ampak tudi njeno sočutje, doživljanje, čustvovanje. Mati - je zemlja, je morje - tako pravi knjiga simbolov ...  

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.« Mih 6,8 Tako je zapisal prerok Mihej, torej je že tisočletja zapisana modrost ...  

Kako pa si vi predstavljate nebeško kraljestvo? Frančišek si ga je - če ugibamo po njegovih delih - predstavljal kot kraljestvo v katerem z revnimi in ubogimi ravnajo kot s kralji. Sveti Bonaventura je o njem zapisal ...

Vse ima svoj čas, pravi Pridigar in vse je mogoče, če delamo v skladu z Božjim načrtom, lahko dodamo, če opazujemo svetega Frančiška. Ko je doživljal krivico, ni dopustil, da bi njegova duša obležala v blatu krivičnosti ...

Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«

Slovenci imamo za počitek še eno besedo, ki gre korak dlje od preprostega prenehanja z delom. Oddih! Mnogokrat ob prostem dnevu raje delamo, saj nam aktivnost zaposli glavo, ki s tem beži pred težo nerazrešljivih misli ...

Sveti Bonaventura goduje danes, tisti, ki ga je kot otroka ozdravil sveti Frančišek in mu ob vnovičnem srečanju dal ime, saj naj bi vzkliknil: »O, buona ventura,« kakšna sreča ...

So tudi vas, pri kakšnem izbiranju v dve ekipi, poklicali kot prvega? Se ob tem spominjate občutkov? Gotovo so vas preplavili pozitivni hormoni in ponos. Bili ste izbrani na podlagi vaših sposobnosti, ki so jih celo opazili in potrdili ...

V Jezusovih izjavah je kar nekaj takšnih, ki jih težko razumemo. Tudi naslednja, iz Matejevega Evangelija, večini povzroča nemalo težav: »Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere.« Mt 10,35 Nezaslišano!

»Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ,« 2 Mz 33,20 je Bog odgovoril Mojzesu, ki ga je hotel videti. In vendar Sveto Pismo neprenehoma govori prav o Gospodovem obličju ...

Pod razumnostjo, si ljudje predstavljamo razmišljanje, toda nekoliko globlji pogled odkrije širša in tudi zanimiva obzorja. Beseda je sestavljena iz »raz« - kar pomeni ločevati in »um« - pomeni dojemati s čuti!

Stara zaveza je polna zablod izvoljenega ljudstva, v katerih osrednjo vlogo igrajo maliki, podobe boga, ki jih ustvarja človek. Bogovi, ki jih častimo ljudje, so vedno izdelani po naši podobi, te pa se vedno držijo naše želje ...

»Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj torej varamo vsak svojega brata?« Mal 2,10 Besede preroka Malahija so kot skalpel v zdravnikovi roki ...  

Misel, da je Gospod milostljiv, ki jo neprenehoma niza psalmist, prinaša globoko sporočilo besed. »Mil«, pomeni ljub in drag. »Usmiljen« pa prinaša sporočilo sočutja in mehkosrčnosti ...

Kot že mnogokrat v zgodovini, se tudi danes med nami plazijo časi ob katerih lahko v polnosti razumemo besede evangelista Mateja: »Ko je Jezus zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene.« 

Vsakega iskrenega daru se drži nekakšna žrtev. V denarju, času, delu. Mame bodo rade povedale, da jih najbolj razveseli dar bližnjih, ko žrtvujejo svoj čas in kaj postorijo, kar sicer večinoma vedno počaka na njih ...

Veliko gorja je bilo storjenega, ker so nekateri povsem napačno razumeli to Jezusovo naročilo: »Pojdite in učite.« Širili so vero, zlepa ali zgrda in s tem dokazali, da ne razumejo bistva ...

Besede včasih jemljemo površno in jim s tem delamo kar malo krivice. Zato so etimološke razlage res zanimive, saj odkrijejo mnoge plasti pomenov. Ena takšnih z zanimivimi podpomeni je tudi beseda vesel ...

Če je pri latinskem glagolu - laudāre, - ki opisuje hvalo in poveličevanje, v ospredju glasnost, pa je pri slovenskem v ospredju zahvaljevanje. Hvalim Te!

S temi besedami: »Bodi pogumen, otrok,« je Jezus nagovoril hromega, ki so ga prinesli k Njemu, da bi ga ozdravil in bližnji so bili v tistem trenutku gotovo prepričani, da bo nadaljeval: »Vstani in hodi!« Pa ni ...

Polovica leta je za nami, ko v kratkih mislih hodimo po poti s Frančiškom in se družimo z njim ob njegovi bogati duhovni zapuščini. Ob branju svetnikovih izjav o sebi, močno izstopa popolno izničenje svojega deleža. Vse je ena sama hvala Gospodu ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...