Zakladi naše dediščine

Mira Jeram , predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca , ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja   brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera . S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar . S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula .  

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko , tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane B...

Špela Regulj , višja kustosinja Muzeja Velenje , je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem , prevedel jo je Alojz Rebula . Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto . Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji , ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem .  

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc , nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc.  

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija . Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan , govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja. 

Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče . Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju. 

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo .    

Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča . Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec .    

V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado , ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca .