Zakladi naše dediščine

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu , so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem .  

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami , opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik . 

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja , prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije . Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana . To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je sple...

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20 , v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje , kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca . 

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka , ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik , ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika , ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča , ki smo ga povabili pred mikrofon. 

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju . Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič . Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij , na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole . Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika . Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič , jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati . 

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave . Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine . Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec .  ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija , kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda . Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom .

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnost...

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem , avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol . Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom .  

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver . 

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli . V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta . 

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar , Rok Bavčar in Vladimir Peruničič . 

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem . Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene , smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.