Sedmi dan

Konec junija je godoval cerkveni oče sveti Irenej Lyonski. V oddaji bomo ponovili pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem predvsem o Irenejevi obrambi krščanstva v delu »Zoper krivoverstva«.

»Mojemu naročniku se nikamor ne mudi,« je na očitke o počasnosti gradnje ene izmed najbolj znamenitih in edinstvenih cerkva na svetu odgovarjal katalonski arhitekt Antoni Gaudí. Gradnja bazilike Sagrada Família v Barceloni namreč traja že več kot 144 let, Gaudí pa je večino svojega življenja posvetil njeni gradnji. Cerkev, ki jo je posvetil Sveti družini, si je zamislil kot mogočno stavbo s kar os...

Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v o...

Za nami je god svetnika in cerkvenega učitelja Antona Padovanskega. V svojem, srednjeveškem času, je odigral zelo pomembno vlogo, ki odmeva še danes. Spregovorili bomo o njegovi zapuščini, in vlogi v Katoliški cerkvi. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili frančiškana Pepija Lebrehta.

Sveti oče Leon XIV. v okrožnici Magnifica Humanitas – Veličastna človeškost odpira eno ključnih vprašanj našega časa: kako varovati dostojanstvo in edinstvenost človeške osebe v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo algoritmi, podatki in umetna inteligenca. V oddaji Sedmi dan bomo predstavili osrednje poudarke dokumenta, njegove etične in duhovne razsežnosti ter razmišljali, kakšno odgovornost imajo te...

Leto 2026 je poljski Senat ob 150. letnici njenega rojstva razglasil za leto blažene matere Elżbiete Róże Czacke. Rodila se je v aristokratski družini, potem ko je v mladosti po padcu s konja oslepela, pa je življenje posvetila skrbi za slepe na Poljskem, ki v tistem času niso imeli nikakršne institucionalne podpore. Ustanovila je Društvo za pomoč slepim in redovno skupnost frančiškanskih sester s...

Binkošti so eden od najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Zaznamujejo prihod Svetega Duha in izpolnitev Jezusove obljube, da bo poslal Duha -tolažnika. Dogodek, opisan v Apostolskih delih, pomeni tudi začetek Cerkve. O tem pomembnem prazniku v oddaji govori profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Andrej Šegula.

V tem tednu, smo obhajali praznik Gospodovega vnebohoda, štirideset dni po veliki noči. Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Mateja Štravsa, župnika v Župniji Ljubljana -Štepanja vas.

Grški pravoslavni teolog in filozof Hristos Janaras je znan po svojih pronicljivih in tudi polemičnih delih. Taka je tudi knjiga "Proti religiji", ki sta jo predstavila poznavalca Janarasovih del Gorazd Kocjančič in Matjaž Črnivec.

V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.

Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala ži...

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. K...

Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.

Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bo...

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, ka...

Dobra dela so del našega življenja in s tem tudi pomoč sočloveku. Doc. dr. Matjaž Celarc s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani nam bo osvetlil teološki pogled na dobra dela. Jezusov nauk in tudi številni primeri iz Stare zaveze govorijo o pomembnosti dobrih del. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji...

Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvred...

Celjska škofija praznuje 20. sodobne ustanovitve. Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika bosta vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.

Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."

Postni čas je obdobje tišine, razmisleka in notranje prenove. Kaj sploh pomeni post v krščanskem življenju? Je le odpoved hrani ali veliko več kot to? Spregovorili bomo o tem, čemu post služi, kako nas vabi k večji zbranosti, solidarnosti in poglobitvi odnosa z Bogom ter z bližnjimi. Posebej bomo osvetlili tudi pomen pepelnice – zakaj smo v katoliški tradiciji zaznamovani s pepelom in kako to znam...

Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu...

Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trplj...

Kulturi spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki...