Sašo Dolenc

Od genov do zvezd

V podkastu Od genov do zvezd raziskujemo mehanizme, ki oblikujejo naš svet – od osupljivih znanstvenih odkritij do tektonskih zgodovinskih in družbenih premikov. Smo tolmači kompleksnih idej za tiste, ki njihovega specifičnega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo razumeti širši smisel, naj gre za skrivnosti vesolja ali pa anatomijo družbene moči.  Več zanimivih zgodb najdete na spletnih straneh kvarkadabra.net , beri.kvarkadabra.net in v knjigah , ki so zbrane na strani saso-dolenc.com .

Be sure to visit the podcast's website and support the creator: saso-dolenc.com

Author

Sašo Dolenc

Category

Education

Podcast website

saso-dolenc.com

Latest episode

Nov 13, 2026

Where to listen?

Podcasts in the app Replaio Radio Coming soon

Podcasts are coming to the app soon. Install now and be the first to see a whole new take on podcasts

Get it on Google Play Install for free Android 10M+ downloads · 4.7+ rating iOS soon

Episodes

Kuga – pandemija črne smrti 10.04.2020

V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomoršča...

Intervju za Prvi program Radia Slovenija 28.03.2020

Posnetek Intervjuja, ki sva ga z novinarko Urško Henigman posnela v sredo 25.3. za Prvi program Radia Slovenija. Pogovarjala sva se o vlogi znanstvenic in znanstvenikov v trenutni situaciji, kako utegne pandemija spremeniti odnos družbe do znanosti pa tudi, kakšne razmisleke bo spodbudila v sami znanstveni skupnosti. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani  Kvarkada...

Angleški biokemik, ki je svetu razkril mogočnost kitajske znanosti 22.03.2020

Pri velikih imenih iz zgodovine znanosti lahko pogosto ugotovimo, da do najpomembnejših spoznanj niso prišli med svojim rednim delom, ampak ko so se z določenim vprašanjem ukvarjali ljubiteljsko v svojem prostem času. Podobno velja tudi za angleškega biokemika Josepha Needhama, sicer profesorja na univerzi Cambridge. Bil je odličen znanstvenik in si za svoje delo na področju biokemije prislužil tu...

Kako deluje imunski sistem? 18.03.2020

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost. Več zanimivih zgodb iz sveta z...

Kako koronavirus okuži človeško celico? 11.03.2020

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani  Kv...

Abelard In Heloiza 28.02.2020

Abelard je veljal za izvrstnega retorika in karizmatičnega učitelja. Na njegova predavanja so se zgrinjale množice radovednih poslušalcev. Bil je prava intelektualna zvezda Evrope in največji učenjak svojega časa. Heloiza je bila prav tako znana po vsej Franciji kot izjemno izobraženo in razgledano dekle z velikim darom za študij. Njuna strastna ljubezenska afera ne bi bila nič posebnega, če se ne...

Morilska gripa 15.02.2020

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala med petdeset in sto milijoni življenj, kar je veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa, ker so le časopisi v nevtralni Španiji poročali o bolezni, drugje pa so bile novice o zdravstvenem stanju v državi skrbno cenzurirane, saj so bile takšne informacije strateškega pomena. Več zanimiv...

Razsvetljenstvo za 21. stoletje 06.02.2020

Govor ob podelitvi priznanja Komunikator znanosti 2019 na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani  Kvarkadabra  in v naših  knjigah .

Ko izbruhne neznana nova bolezen (SARS) 27.01.2020

28. februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega šestdeset bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe. Na klic se je odzval specialist za nalezljive bolezni dr. Carlo Urbani, po rodu Italijan in veteran organizacije Zdravniki...

Klateški deček, ki je dobil Nobelovo nagrado za medicino 16.01.2020

Spomladi leta 1941 so na vrata brunarice v tirolskih Alpah severno od Bolzana, kjer je s svojim sinom Mariom živela mlada boemska pesnica Lucy Ramberg, potrkali vojaki. Čeprav so govorili nemško, je deček zelo dobro razumel, da matere, ko bo morala oditi s pripadniki SS, morda nikoli več ne bo videl. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko preberete na spletni strani Kvarkadabra in v naših knj...

Fotografija črne luknje 12.01.2020

Fotografija črne luknje velja za najbolj podrobno sliko makroskopske narave doslej. Ločljivost teleskopa, s katero so jo posneli, je skorajda neverjetna, saj ustreza napravi, s pomočjo katere bi lahko iz Ljubljane brali časopis, ki bi bil v New Yorku. Revija Science je fotografijo črne luknje razglasila za najpomembnejši dosežek znanosti v letu 2019. Več zanimivih zgodb iz sveta znanosti lahko pre...

Kako je Lise Meitner razcepila atom 27.12.2019

Spoznanje, da se lahko atomska jedra cepijo, pri čemer se sprosti zelo veliko energije, velja za eno najpomembnejših znanstvenih odkritij 20. stoletja. Ključne ideje, ki so omogočile, da so znanstveniki ugotovili, kaj se med takšnimi procesi dogaja v atomskih jedrih, je prispevala danes malo znana avstrijska znanstvenica judovskega rodu, ki je morala tik pred drugo svetovno vojno pobegniti iz Nemč...

Žiga Zois - razsvetljenski plemič, poslovnež in učenjak 24.10.2019

10. novembra 2019 bo minilo 200 let od smrti barona Žige Zoisa, enega najbogatejših in najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na področju današnje Slovenije. Ko se je leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da so jezik ne...

Vzpon in padec dinozavrov 18.08.2019

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso z...

Kako učinkovito upravljati tovarno 11.07.2019

Toyotin sistem proizvodnje velja za najpomembnejšo inovacijo na področju upravljanja industrijske proizvodnje po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak za serijsko izdelavo avtomobilov. Prav zaradi odličnih rezultatov ga poskušajo že nekaj desetletij z večjimi in manjšimi uspehi kopirati in za svoje potrebe prirediti tudi druge tovarne po svetu. Žal pa veliko posnemovalcev ne dojame bistva siste...

Anton Peterlin in napeta zgodba o začetkih fizike v Sloveniji 07.07.2019

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ana Mayer Kansky – znanstvenica in podjetnica 20.06.2019

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice; to se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni ljubljanski univerzi in postala prva ženska, ki se je na univerzi akademsko zaposlila.

Okrogla miza: Kaj pomeni biti znanstvenik/ca? 19.06.2019

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju. Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku...

Maks Samec - začetnik kemije v Sloveniji 11.06.2019

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Otoček sredi vesoljnega oceana 07.05.2019

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev. Rapa Nui, kot otoku pravijo domačini, je vulkanskega izvora in ni veliko večji, kot hrvaški otok Vis. Velikonočni otok je danes najbolj znan po velikanskih kamnitih kipih v obliki stiliziranih obrazov. A že ko je nizozemski kapitan Jakob Rogge...

Kdo je bil Leonardo da Vinci? 26.04.2019

Pravkar mineva petsto let od Leonardove smrti 2. maja 1519.

Tri milijone let staro okostje z imenom Lucy 21.04.2019

Bilo je dokaj običajno afriško jutro. Paleoantropolog Donald C. Johanson je s svojim mladim sodelavcem Tomom Grayem srkal jutranjo kavo in premleval, kam bi se tisti dan odpravil v lov na fosile. V odmaknjene predele Etiopije ga je privabila želja, da bi našel kak kos okostja naših davnih prednikov ali vsaj njihovih bližnjih sorodnikov. Ukvarjal se je namreč z evolucijo človeka in drugih hominidov...

Zakaj znanost potrebuje zgodbe - intervju za oddajo Hevreka 17.04.2019

Posnetek intervjuja, ki ga je za oddajo Hevreka na Radiu Trst posnela Marija Brecelj. Iztočnica pogovora je bilo predavanje v Trstu na povabilo študijskega programa Komuniciranje znanosti, ki poteka na Mednarodni visoki šoli za napredne študije SiSSA.

Mladi Albert Einstein 13.04.2019

Ko se je želel šestnajstletni Albert Einstein vpisati na študij fizike in matematike, so ga na Univerzi v Zürichu zavrnili. Čeprav je bil prepričan, da ima že dovolj znanja, da bo lahko uspešno opravil sprejemne izpite in ne glede na mladost normalno študiral, mu komisije na fakulteti ni uspelo prepričati. Na preizkusu znanja se je dejansko zelo dobro odrezal pri matematiki in fiziki, žal pa je bi...

Keith Jarrett v Kölnu - pomen zmede za ustvarjalnost 03.04.2019

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se ne...

Listen to the Od genov do zvezd podcast in Replaio

Radio and podcasts in one app - free, with no sign-up. Install today and do not miss the launch

Get it on Google Play

Replaio is not a podcast publisher; show names, artwork and audio belong to their authors and are distributed through public RSS feeds.