Od genov do zvezd

Zgodba slovenskih kemikov, ki so v nacističnem taborišču preživeli s pomočjo znanja, nato pa bili doma krivično obsojeni kot izdajalci, razkriva tragičen preplet znanosti, politike in boja za dostojanstvo v času dveh totalitarizmov. (Izvorni članek: Znanost v senci smrti 1942-1948 ) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane. Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključna ose...

Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pio...

Herman Potočnik Noordung, slovenski inženir ter pionir vesoljske tehnike, je v začetku 20. stoletja s svojimi revolucionarnimi idejami postavil temelje sodobne astronavtike. Njegovo "bivalno kolo" za umetno gravitacijo je navdihnilo generacije znanstvenikov in umetnikov. Poleg tehničnih dosežkov se je odlikoval tudi z razumevanjem človeške dimenzije vesoljskih potovanj, kar je podrobno opisal v sv...

William Sealy Gosset iz Guinnesa je razvil Studentov t-test, ključen za standardizacijo piva in znanstveno analizo majhnih vzorcev.

Pomembno je, da se zavedamo, v kakšnem tipu pogovora sodelujemo.

Zdi se, kot da je umetna inteligenca preskočila nekaj stopenj razvoja, skozi katere je šla biološka evolucija naravne inteligence.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze.

Obisk enega največjih in najbolj zapletenih znanstvenih instrumentov.

Posnetek pogovora Pie Prezelj s Slavkom Jeričem in Sašem Dolencem 28. 02. 2024 v knjigarni Konzorcij. Več informacij o pogovoru najdete na spletni strani Mladinske knjige .

Posnetek kratkega predavanja na 8. Simpoziju slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga je decembra 2023 organiziralo Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS).

Pogovor na pomurski televiziji Idea TV 26. 11. 2023, ki ga je vodil novinar Marjan Dora ( YouTube ).

Posnetek pogovora z naslovom " (Ne)zaupanje v znanost " v oddaji ARS humana, 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu 4.9.2023, je vodil Gregor Podlogar, sodelovala pa sva Tomaž Grušovnik in Sašo Dolenc.

Ponovna objava pogovora z naslovom " Zakaj imamo radi zgodbe, nepovezani podatki pa nas odbijajo? " v oddaji Jezikovni pogovori 3. programa Radia Slovenija - Programa ars. Oddajo je 12. 9. 2023 vodil Aleksander Čobec.

Posnetek pogovora za podkast Digitalna Slovenija , ki nastaja pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Z Zarjo Muršič in Alešem Lednikom smo se pogovarjali o revoluciji o na področju umetne inteligence.

Odlomki iz okrogle mize z naslovom Kako deluje znanost?, ki je potekala 9. 6. 2023 v okviru Tedna Kemijskega inštituta. Več informacij: https://www.ki.si/novica/okrogla-miza-kako-deluje-znanost/ Posnetek celotnega pogovora: https://www.youtube.com/watch?v=AEt9FNe8RIg ali https://fb.watch/l5730V7Mrl/

Skrajšan in prirejen posnetek predavanja za učitelje fizike, v katerem predstavim napredek na področju umetne inteligence, ki je javnost zadnje mesece še posebej navdušila v obliki zmogljivih jezikovnih modelov, kakršen je ChatGPT. Spoznamo tehnologijo, ki poganja tovrstne sisteme umetne inteligence, in težave, ki so jih morali znanstveniki razrešiti pri njihovem razvoju. Predstavimo tudi nekatere...

Leta 1952 je matematik Alan Turing policiji prijavil vlom v svojo hišo v Manchestru. Tatovi mu sicer niso odnesli kaj dosti, zato se je sprva zdelo, da gre pri uradnem popisu tatvine zgolj za formalnost. Bilo je namreč le malo možnosti, da bi vlomilce odkrili in Turingu vrnili ukradene predmete ter denar. Vendar se je kmalu izkazalo, da bi bilo za matematika veliko bolje, če policije ne bi poklica...

Resničnost idej ni nujno najpomembnejši kriterij, po katerem jih ljudje vrednotijo. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra.net/podpri/  --

Kako delujejo nove jezikovne tehnologije, za katere se zdi, da dejansko razumejo zapisane besede? -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra.net/podpri/  --

Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Z zapisovanjem ključnih idej ne le povzemamo, kar smo slišali ali prebrali, temveč razvijamo tudi lastno razumevanje vsebine. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra.net/podpri/  --

Antoine-Laurent de Lavoisier je vsak dan pred odhodom v službo tri ure izvajal eksperimente v svojem zasebnem laboratoriju, po večerji pa se je običajno vrnil in nadaljeval z delom. Pogosto sta eksperimentirala skupaj z ženo Marie-Anne Pierrette Paulze, ki je bila prav tako zelo nadarjena znanstvenica. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra....

Čeprav so danes skoraj vsi znanstveni članki objavljeni v angleščini, se je skozi zgodovino zvrstilo kar veliko različnih jezikov, ki so jih za svojo komunikacijo uporabljali znanstveniki. V 18. stoletju je bila denimo francoščina osrednji jezik evropskih razsvetljenskih učenjakov, še prej se je vsaj na univerzah komuniciralo predvsem v latinščini. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanost...

Kako je škotski profesor bakteriologije Alexander Fleming po naključju odkril zdravilo, ki je rešilo številna življenja. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra.net/podpri/  --

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah? -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način :  kvarkadabra.net/podpri/  --