Naši umetniki pred mikrofonom

Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za igro. V pogovoru razmišlja o empatiji v gledališču, vlogah, ki same poiščejo igralko, in gledališču kot enem od gradnikov človeštva. Tonski mojster: Franc Moder

Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, in to zelo samosvoja. Objavila je pet pesniških zbirk: Ime gore (iz l. 2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (iz l. 2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet, namenjen človeškim bitnostim, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma, kot je o njeni poeziji zapisal pesnik...

Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vin...

V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jih simbolizira lik Tantadruja. Dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst vseskozi poudarja pomen kolektivnega dela, v svojem igralskem opusu pa je posebno...

Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje". Aleš Valič se je po diplomi na AGRFT najprej zaposlil v Slovens...

18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah...

3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slov...

Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivi...

Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv...

3. maja je minilo sto let odkar se je v Gori pri Komendi rodil Ivo Zorman, slovenski pisatelj. Krajša prozna besedila je začel objavljati v petdesetih letih, sledili so romani, med njimi Draga moja Izza, po katerem je Vojko Duletić posnel film. Njegovo osrednje delo je nezaključen ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri skupine: Predniki, Sodobniki in Potomci. V njih natančno opis...

Tridesetega aprila pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj Ivan Mrak – v Ljubljani je leta 1986 tudi umrl. Bil je poseben ustvarjalec, v slovensko literarno zgodovino se je zapisal predvsem z dramatiko, v kateri je oblikoval značilen tip tragedije o velikih mitskih, zgodovinskih in umetniških osebnostih. Ivan Mrak je bil tudi pomembna in vplivna oseba na prizorišču slovenske kulture, za...

Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spo...

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem...

Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Op...

Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz...

Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden...

Dramska igralka Tina Vrbnjak »je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila niz vrhunskih, raznovrstnih in hkrati avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja«, je zapisano v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Eno izmed najpomembnejših vlog je izoblikovala v avtorskem projektu...

Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.

Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Preše...

Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi t...

Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov in nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem ča...

Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno soo...

Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji i...

Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.

Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglob...