Naše prigodbe

Že stari slovenski pregovor pravi, da nepošteno pridobljeno ne pride na drugo koleno. --- Naslednja prigodba sega v čase, ko reka Mura še ni prestopala svojih bregov. Nepremišljeni in požrešni ribič ter njegova žena sta svoj pohlep drago plačala. Tako sta za vselej spremenila tok reke in usodo svoje družine. --- Pripoveduje: Vesna Radovanovič Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Harmonika:...

" V Rožo majo gorskega škrata, ko mo prajijo Skubrl. Ntr v rovih živi, tam ko rudo koplejo. Skubrl ma brado pa špičast nuos, pa rdečo kapo pa rdeče hvače. Ko grejo rudarji duomo, začne kluvat pa trkat, da se ga čuje po cievmo rovo. Tam, ko je Skubrl je zihr ruda, samo je pa take pvace čudno tžko najt. Rudarje ma rad, čeglih jim malco bk skrije, pa poje. V jami se ne smie žvižgat, če ne skubrl...

"Jelenovi, voni ko so bl gra pod Plešivcem doma, so ambart pri vičerji sedeli, je pa stopo ntr v sobo en tuj čvovek pa naročo en štefan mošta. Stari Jelen je mev tako liepo navado, da je neho jest kkr je kdo pršo, pa ga zmirn bogato postrego. Ko je šov jskat frišn štefan mošta, je na prago pred klti pogledu zat prot Peci, da je vidu kako bo jutr vreme. Je pa v straho začno klicat vse hvapce,...

"Knpi v Trbovlih so se v cajti pred bužičam, v cajti adventa vesel prpravlal na buožič. Takrat so puspravlal, pa rihtal, pomival, pa pral, pa pucal, frižne firanke gor deval, ni da ni. Na stenih so mel pa različne prtičke. V tem cajti so babnce ob večerih prpravlalae peciv, k so ga pjekle na skrvaj, da so lahk pol gekle, da ga je prnesu bužičk. Za buožič so velik stvari nardil, da je blu vse...

"Pol so pa ta star kr šli h povnočncam, ja, otroc so pa počakal doma. Največkrat na krušni pieč. Fotr je vsem otrokam naredu bakle, eno al pa dve, k so ble dolge tam cirka en meter. Balke smo pržigal pa z jem šli po pot v cirkev, k je bla eno uro delč. En cajt smo bli v far, sam pol pa hitr spet dumov, spet neki malga pojest pa spit, pol pa vsi v špampet, užiet ku cote, ku nismo bli vajen tuk...

"Že dupoudne sma šla s fotram u huosto po smrekco, popoldan smo jo pa pol ukrancal s svetlečam cukram, piškotam, kuglcam, cigaretam in poj čist sna konc smo že pržgala svečke in krecničke. Pod juo sma postavla jaslce in glih takrat smo se zmeram skregal kuod mure bit kira podobca. Na kuonc je pa zmeram obvelala fotrova. Za božič smo otroc velik nardil, pa glih jaslce smo sami delal, ko smo po...

"Negda so store lidje pravile adventne al pa advenčke liči lečejo. Advenčke liči pa so rekle store lidje tan, gi je boj moker teren. Se je tu neke stvarjalo pa svetlikalo, to so večer vidle, kda je bla tema. Advenčke pač, to je bia tisti čas. --- Pripoveduje: Tadej Murkovič Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Zvočni učinki: Epidemic Sound Produkcija: Naše prigodbe --- Naše prigodbe la...

"Pisanke so otroc, no, pa tud ta starejš, dal med kulene, pa so pol s kuvancam cilal noter. Če so zadel jajce, pa je dnar ostau v njej, su lehka vse pobral. Pisanke, dnar, vse, kar je blo na tleh. U ziamelj, tm kje biu hrib, su nardil žleb in po jem kotalil pisanke. Tist, ku je jajce zakotalu tku, da se ni razbiu, je zmagu in tku odnesu za nagrado vse, pa še tiste jajce ku so ble počene pa ra...

V stiski prav vsak veliko obljubi, vendar se zarečenega kruha še največ poje. --- Naslednja prigodba prihaja iz Prekmurja. Pripoveduje o sinu, ki ga je mati nehote spremenila v ježa; o grofu, ki se je izgubil v gozdu in o njegovi najmlajši hčeri, ki je ježa vzela za moža. --- Pripoveduje: Vesna Radovanovič Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Harmonika: Klemen Bojanovič Cimbale: Katjuša Pet...

"Ob sobotah so šle fantje punce klicat. Ob nedelah so se pa na vas zbral, pa so pel. So pa teko elpo pel, da se jeh je splečau pošlušat. Kedar so pa medse jemal kešnga frišenga fanta, so ga mogle taperu  sprobat. Je mogu dekleta poklicat. Če sej ta ogvasiva, so ga uzel medse, drgač pa ne." --- Pripoveduje: Jure Bohinec Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Zvočni učinki: Epidemic S...

Sušenje je najstarejši način shranjevanja sadja. Uporabljali so ga že od nekdaj, saj je tako obstojno tudi več let. --- Naslednja prigodba prihaja iz Bele krajine, natančneje iz okolice Črnomlja. Pripoveduje o nesporazumu, ki je nastal zaradi… suhih sliv. --- Pripoveduje: Tadej Fink Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Harmonika: Klemen Bojanovič Tamburica: Vito Cizel Zvočni učinki: Epidemi...

"Pozim je blo zelo velik ziela pa matievža, pa repca, pa zmučkan krompir, da ne govorim o polienti, jo … Zlo rad sem miel pa bele žgance. Bel žganci so bli pa iz belga zdroba, al so bli pa z ojstre moke pa ou zmčkanga krompirja, tku da je bil tak bu krompirju testo, pa so bli res fejst dober, pa seveda, ne, zabelen, res, zimska kuošta." --- Pripoveduje: Rok Kreže Glasba: Slovenska ljudsk...

"..." --- Pripoveduje: Tadej Murkovič Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Zvočni učinki: Epidemic Sound Produkcija: Naše prigodbe --- Naše prigodbe lahko spremljaš na: Domača stran:  https://www.naseprigodbe.si/ Facebook: https://www.facebook.com/naseprigodbe Instagram: https://www.instagram.com/naseprigodbe/ YouTube: https://www.youtube.com/@naseprigodbe TikTok: https://www.tikt...

"Med nami neje bilo ožejenih korantof. Cilj koranta je to, ka si ša k svoji diklini. Navodno so dikline vedle, ka pride naša skupina devetih korantof. Zato je fsakša za svojega koranta našila ropček s srčeki. To je bilo nekaj prekrasnega. Ostali pa so dobili pač navadne ropčeke. To je bija cilj, pridobiti čim več ropčekof. Ker korant je osebnost, to je lik, ki dejansko preganja zimo." --...

"Smo mel mi sosedo, k je redila prašiče in k smo bli otroc, smo nabiral žir, pa smoj ga nosil, to so pa prašiči mel zlu rad. Tam u bližin je bla bukova hosta in tam smo jih nabiral. Učas je bla tku dobra letna in je bla tjata tuk vesela, da nam je oblubla klobase. Take za okul vrata, pa jih je pol res dala." --- Pripoveduje: Rok Kreže Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Zvočni uč...

Razvaline grada Šilentabra najdemo še danes zraven istoimenske vasice. Ljudsko izročilo pravi, da so mogočno utrdbo razdejali puntarji, saj se je poslednja bita vseslovenskega kmečkega upora odvila prav na Pivškem. Šilentabor je tudi 751 m visok vrh, ki se nahaja le malo nad vasjo in na katerem stoji cerkev svetega Martina. --- Žalostna prigodba priča o razuzdanem gospodarju utrdbe Šilentabor, ki...

Ljudska zgodba iz Mežiške doline o kmetu Silvestru je dobro poznana. Širšo javnost je dosegla tudi po zaslugi Vinka Möderndorferja, ki jo je zapisal in objavil že leta 1925 v svojem bolj pomembnem delu: Narodne pripovedke iz Mežiške doline.  --- Napeta in na trenutke srhljiva zgodba govori o kmetu, ki se je s pomočjo škratov in hudodelstev dokopal do bogastva. Pohlep po denarju ne pozna meja. ---...

Na Pivškem se nahaja kar sedemnajst presihajočih jezer. Vsako ima ime po najbližji vasi ali kraju kjer se nahaja. Razen enega! --- Prigodba govori o prebrisanem kmetu, ki je svoji vasi priboril jezero, ki si ga je lastila tudi druga, sosednja vas. Tako se še danes to jezero imenuje Petelinjsko jezero, po vasi Petelinje. --- Pripoveduje: Andrej Godina Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Har...

Tudi v tokratni prigodbi iz slovenske Istre zgodbo močno kroji lik čarovnice ali štrige. Zraven nje v zgodbi najdemo tudi njen antipod. Kersnice so v nasprotju s štrigami ljudem pomagale, jih zdravile in ščitile pred uroki. --- Prigodba govori o materi, ki ni mogla potolažiti svojega otroka. Dojenček je jokal in jokal, dokler ni mati obiskala kersnice, ki ji je pomagala prekiniti urok štrige. ---...

Obleka naredi človeka, priča že star ljudski pregovor. --- Naslednja prigodba prihaja iz Prekmurja, natančneje iz okolice Beltincev. Tokratna poučna prigodba govori o kralju Jonašu, ki mu je klatež ukradel oblačila, ter se tako izdajal zanj. Na dvoru sprva nihče ni uvidel prevare, zato se je kralj Jonaš le stežka dokopal nazaj do svojega življenja. Izkušnja ga je marsičesa naučila in zavekomaj zaz...

Varalo je po besedah cigana Martina naprava s katero je mogoče prevarati prav vsakogar. --- Naslednja prigodba prihaja iz Bele krajine, natančneje iz okolice Dragatuša. Po ljudskem izročilu jo je prvi zapisal že Oton Župančič. Posmehuje se bahavemu semiškemu tehantu, ki ga je mojstrsko prevaral cigan Martin. Martin je imel varalo vedno pri sebi. --- Pripoveduje: Tadej Fink Glasba: Slovenska ljudsk...

Čarovnice ali štrige so imele pomembno vlogo pri ljudskem verovanju v slovenski Istri. Tudi tukaj so se jim ljudje zoprstavljali na vse mogoče načine. Eni so se jih bali bolj kot drugi.  --- Naslednja prigodba prihaja iz slovenske Istre, natančneje z okolice Pregare. Govori o pogumnem in trmastem možaku, ki je zalotil štrige kako delajo točo. Ni se jih bal in ni jih izdal, zato se je zanj ter za s...

Cmer je trak, pripet na oblačilo pozvačina, ki je v posebni opravi vabil svate na gostüvanje – poroko. --- Tokrat se selimo na severovzhodni konec slovenske dežele - v okolico Beltincev, v Prekmurje. Prigodba govori o bratcu in sestrici, ki sta ukanila kačo in tako družini prinesla blagostanje. --- Pripoveduje: Vesna Radovanovič Glasba: Slovenska ljudska, Klemen Bojanovič Harmonika: Klemen Bojanov...

Vasovanje je bilo vedno polno presenečenj še posebej, če so bili vasovalci naivni, dekleta pa hudomušna. --- Naslednja prigodba prihaja iz Bele krajine, natančneje iz Dragatuša. Najdemo ga južno od Črnomlja. Igrivo slika kako je Lojze nasedel prekrasni, a nabriti Micki. Pravijo, da ni bil edini. Hči čevljarja je marsikoga potegnila za nos. --- Pripoveduje: Tadej Fink Glasba: Slovenska ljudska, Kle...

Prigodbe o Divji jagi so zagotovo med bolj razširjenimi. Kljub temu je prav vsaka nekaj posebnega, saj se napaja iz lokalnih značilnostih kraja od koder prihaja. Vsem prigodbam je skupno napeto, mistično vzdušje, saj imajo isti izvor. --- Tokratna prigodba o Divji jagi prihaja s severnih logov, natančneje iz Mežiške doline. V odspredje postavlja nevednega mladeniča, ki je Divji jagi za las ušel, b...