Museum of Architecture and Design (MAO) Slovenia

The architect planned a holiday home in Funtana near Vrsar in Istria for the family of his daughter Vida. He and his son-in-law Peter found an old cowshed on the outskirts of the village, which Šorli renovated into a small, walled-in summer retreat in 1971. According to some, the house was Šorli's interpretation of a Roman house, while others say he explained it as a "built-up tent"...

The settlement of single-family houses for agricultural workers in Cvišlerji near Kočevje lies on a hill between karst sinkholes. The houses are simple gabled houses, built in a classical style, but with added prefabricated elements, with modern equipment and large window areas. They combine contemporary architecture with elements, taken from folk architecture. Franja Virant , a psychologist, libr...

The bold and modern design of the flat-roofed house, built between 1952 and 1959 in Nova vas near Radovljica, took into account both the landscape elements and the functional needs of the family that settled there. As Marjan Šorli wrote in the technical report, “the house is without meaningless decorations. Its beauty lies in the rational organisation of plastic spaces that connect with each other...

Šorli built the experimental house on Možjanca as his refuge in 1952 and continued to expand it until his death. The house, which is extremely sensitively placed in the terrain, takes into account the topography and opens up to the views. It was designed as a simple volume with thick plastered walls and a light, thin overhanging single-pitched roof, laid on beams made of wooden poles. Veronika Les...

Šorli sourced and paralleled the ideal of a modern refuge as a space that should be as large as the “coop of a waggon”, both from the evolution of the Slovenian house and from the achievements of spatial psychology. The little house on Možjanca, which the architect built as his refuge in 1952, stands at the end of the village, at the junction of the forest and the pastures. Šorli and his experimen...

The skyscraper, a dominant highrise that changed the view of old Kranj in the early 1960s and introduced a new urban focus to the city, was built on a former football field. The skyscraper brought several innovations, including a shiny aluminium facade cladding. And, living in the skyscraper also had a certain value in Kranj. Mika Jovičević, one of the first residents and former marketing manager...

The skyscraper brought a new urban element to Kranj with its diverse program, a mix of residential, public and commercial functions, as well as a new urban typology. The building was expected to have offices from the 1st to 6th floors, flats in between, and a panoramic restaurant on the top, on the 17th floor. Architect Primož Jeza, a former resident and grandson of Šorli's sister Slavica, ta...

The houses on Velikovška in Ljubljana, built in the late 1950s for workers of the Slovenian Railways, were a small but innovative addition to the anonymous fabric of Bežigrad neighborhood residential structures. The atrium houses, joined at intervals, formed a street row, allowing a gradual transition from the public space of the street through a semi-public atrium, which is raised from the street...

In January 1959, the Tatjana Odrova Kindergarten (today's Sonček) was opened in Planina in Kranj. This was one of the first purpose-built kindergartens that was visited as a novelty by people from all over Europe. The main feature of the kindergarten for 60 children was the blurred connection between the interior and the large garden with existing trees. Ana Brovč , former headmistress, talks...

In the first years after the Second World War, the historic urban core of Kranj was increasingly opening up to new architecture. The former Mohor pastry shop, which had a cult role in Kranj even before the war, became the social centre of the city with a modern, completely custom-designed interior in the early 1950s. Marjan Šorli skilfully used traditional materials in contemporary pieces, upgrade...

Nebotičnik, višinsko dominanto, ki je v začetku šestdesetih let spremenila veduto starega Kranja in v mesto vnesla nov urbanistični poudarek, so postavili na nekdanje nogometno igrišče. Nebotičnik je prinesel več novosti, med drugim bleščečo fasadno oblogo iz aluminija. Živeti v Nebotičniku pa je v Kranju tudi nekaj veljalo. O spominih prvih let iz Nebotičnika pripoveduje arhitekt Primož Jeza , vn...

Hiše na Velikovški v Ljubljani, ki so jih konec petdesetih let gradili za delavce Slovenskih železnic, so pomenile majhen, a inovativen vnos v anonimno tkivo bežigrajske stanovanjske gradnje. Atrijske hiše, z zamiki združene v ulični niz, omogočajo postopen prehod iz javnega prostora ulice prek poljavnega atrija, ki je dvignjen od ulice, v zasebnost doma. O vrstni hiši je leta 2024 pripovedovala A...

Januarja 1959 so v Kranju na Planini odprli Vrtec Tatjane Odrove (današnji Sonček), enega prvih namensko zgrajenih vrtcev, ki so si ga kot novost hodili ogledovat iz vse Evrope. Glavna odlika vrtca za 60 otrok je bila zabrisana povezava med notranjščino in velikim vrtom z obstoječim drevjem. O vrtcu pripoveduje Ana Brovč , nekdanja ravnateljica vrtca Sonček. Podcast je del serije posnetkov, nastal...

V prvih letih po drugi svetovni vojni se je zgodovinsko urbano jedro Kranja bolj in bolj odpiralo novi arhitekturi. Nekdanja slaščičarna Mohor, ki je imela v Kranju kultno vlogo že pred vojno, je s sodobnim, popolnoma po meri oblikovanim interierjem v začetku petdesetih let postala družabno središče mesta. Tradicionalne materiale je Marjan Šorli spretno uporabil v sodobno oblikovanih kosih, nadgra...

Počitniško hišo v Funtani pri Vrsarju v Istri je arhitekt Šorli načrtoval za družino hčerke Vide. Z zetom Petrom sta na obrobju vasi našla star hlev, ki so ga prenovili v majhno, za zidom skrito poletno zatočišče. Hiša je bila po mnenju nekaterih za Šorlija interpretacija rimske hiše, po pripovedovanju drugih pa jo je razumel kot »zidan šotor«. O počitnicah v Funtani, spominih na arhitekta in njeg...

Naselje enodružinskih hiš za kmetijske delavce v Cvišlerjih pri Kočevju leži na vzpetini med kraškimi vrtačami. Hiše so po Šorliejvih načrtih preproste dvokapnice, grajene klasično, a z dodanimi prefabriciranimi elementi, s sodobno opremo in velikimi okenskimi površinami ter z vzorci, vzetimi iz ljudske arhitekture. O življenju v eni od hiš v Cvišlerjih pripoveduje Franja Virant, psihologinja, bib...

Drzna in sodobna zasnova hiše z ravno streho, zgrajena med letoma 1952 in 1959 v Novi vasi pri Radovljici, je upoštevala tako krajinske elemente kot funkcionalne potrebe družine, ki se je v njej naselila. Kot je v tehničnem poročilu zapisal Marjan Šorli, je »hiša brez nesmiselnih okraskov. Njena lepota je v smotrni organizaciji plastičnih prostorov, ki se med seboj vežejo, v izrazni uporabi materi...

Eksperimentalno hišo na Možjanci je Šorli kot svoje zatočišče zgradil leta 1952 in jo dograjeval vse do svoje smrti. Hiša, ki je izjemno občutljivo umeščena v teren, upošteva topografijo in se odpira proti razgledom. Zasnovana je bila kot preprost volumen z debelimi ometanimi zidovi in lahko, tanko previsno enokapno streho, položeno na tramove iz lesenih okroglic. O eksperimentalni hiši pripoveduj...

Ideal sodobnega zatočišča kot prostora, ki mora biti velik toliko kot »kupe vagona«, je Šorli črpal in vzporejal tako iz razvoja slovenske hiše kot iz dognanj prostorske psihologije. Hišica na Možjanci, ki jo je arhitekt zgradil kot svoje zatočišče leta 1952, stoji na koncu vasi, na stiku gozda s pašniki. O Šorliju in njegovi eksperimentalni hiši na Možjanci pripoveduje njegov sosed Drago Štefe, n...

Nebotičnik, višinsko dominanto, ki je v začetku šestdesetih let spremenila veduto starega Kranja in v mesto vnesla nov urbanistični poudarek, so postavili na nekdanje nogometno igrišče. Nebotičnik je prinesel več novosti, med drugim bleščečo fasadno oblogo iz aluminija. Živeti v Nebotičniku pa je v Kranju tudi nekaj veljalo. O življenju v Nebotičniku pripoveduje Mika Jovičević, ena od prvih stanov...

Epizoda 14 v ciklu pogovorov ob pripravi razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki je bila na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na sedmih postajah v javnem prostoru po Ljubljani. Razstava se bo spomladi 2022 v spremenjeni obliki selila v javni prostor Maribora. S sociologom, predavateljem in nekdanjim ministrom za okolje in prostor dr. Pavlom Gantarjem...

Epizoda 15 v ciklu pogovorov ob pripravi razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki je bila na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na sedmih postajah v javnem prostoru po Ljubljani. Razstava se bo spomladi 2022 v spremenjeni obliki selila v javni prostor Maribora. Z direktorjem Javnega stanovanjskega sklada. Z vodjo Sektorja za stanovanja na Ministrstvu z...

Epizoda 16 v ciklu pogovorov ob pripravi razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki je bila na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na sedmih postajah v javnem prostoru po Ljubljani. Razstava se bo spomladi 2022 v spremenjeni obliki selila v javni prostor Maribora. Z direktorjem Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašem Rinkom se je pogov...

Zadnja, 17. epizoda v ciklu pogovorov ob pripravi razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki je bila na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na sedmih postajah v javnem prostoru po Ljubljani. Razstava se bo spomladi 2022 v spremenjeni obliki selila v javni prostor Maribora. Z direktorjem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije mag. Črtomirjem Remcem se j...

Epizoda 12 v ciklu pogovorov ob pripravi razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje , ki si jo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in na sedmih postajah v javnem prostoru po Ljubljani lahko ogledate še do konca januarja 2022. Z arhitektko in predavateljico na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani mag. Anjo Planišček se je pogovarjal Andraž Keršič.