Kdo smo?

Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev).

Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je bilo tedaj v Jugoslaviji. Avtor oddaje, tudi sam nekdanji obmejni kontrabantar, je Ivan Merljak.

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v B...

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo...

Danes začenjamo cikel oddaj, ki so posvečena obema Goricama kot letošnji skupni Evropski prestolnici kulture. V njih bomo govorili o času, ko še ni bilo meje, o vojnah in vmesnem obdobju fašističnega raznarodovanja, pa tudi meji, ki je ločevala Slovence ter o povojni razdelitvi, ki je botrovala ideji o ustanovitvi Nove Gorice. Danes je na sporedu prav ta tema o nastanku Nove Gorice.

Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).

V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precej plemičev. A o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v času socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa le zelo skromno in povsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci imeli svoje plemstvo ali samo plemstvo na naših tleh?

Je mesec december čas obdarovanja, ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec, ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi?

Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).

Le redki vedo, da imamo na Slovenskem enega redkih mojstrov strojenja kož, krzna in usnja, ki to obvaladajo po starih postopkih in edinega izdelovalca pergamenta ter umetniških izdelkov in njih, Marjana Petača iz Goričan pri Medvodah. Marjanovi pergamenti so uvrščeni v svetovno kulturno dediščino v muzeju v Los Angelesu.

Naši kraji so bogati s sadjem, zato se je v kotlih jeseni znašlo fermentirano sadje in potrpežljivi izdelovalci žganja so iz njega pridobivali bistro tekočino z navdušujočo aromo ostrega okusa.

Od idiličnosti do pomanjkanja O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od...

Vsi jih nabiramo, a o njih bolj malo vemo Pri nas vsakdo pozna kakšno gobo, vsaj jurčka ali lisičko... Mnogi jih nabirajo, mnogi se jih še vedno bojijo. Le malokdo pa ve, da so med njimi tudi zdravilne gobe, ki jim pravijo – medicinske gobe in je njihov dejanski učinek mogoče tudi znanstveno dokazati. Gosta oddaje o gobah, ki jo je pripravil Ivan Merljak, sta Andrej Piltaver in Primož Turnšek.

Te dni veliko prahu dvigujejo razprave ZA graditev nove jedrske elektrarne, ki bi zagotovila nove preprotrebne megavate električne energije, in PROTI njej. Njena poraba je v nenehnem porastu in širitev uporabe električnih avtomobilov jo bo še drastično povečala. Toda, vemo, kako smo Slovenci dobili elektriko? Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko p...

Koroški plebiscit je bil leta 1920 za avstrijsko stran zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tv...

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstroogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v B...

Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki,...

V nekdanjih prostorih kartuzijanskega samostana Bistra je danes Tehniški muzej Slovenije. V svoji več kot 500-letni zgodovini delovanja je samostan doživel vzpone in padce, ukinjen pa je bil z dekretom cesarja Jožefa drugega oziroma med jožefinskimi reformami.

Nova slovenska svila je ime projektu obnavljanja gojenja sviloprejk in pridobivanja svile, ki sodi v okvir mednarodnega mutidisciplinarnega projekta Nova evropska svila. Projekt vodi dr. Rebeka Lucijana Berčič z Veterinarske fakultete v Ljubljani, diplomirana strojna inženirka Alenka Rupnik iz Idrije pa ima že prve poskusne izdelke iz te svile.

Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).

Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelo...

Umni sadjar Franc Ksaver Pirc je s svojim delom zaznamoval skoraj celo 19. stoletje. Bil je duhovnik, umni sadjar, gospodarstvenik, učitelj, pesnik in misijonar med Indijanci ob Velikih jezerih v Ameriki (ponovitev).

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko v...

Pred praznikom Marijinega vnebovzetja prisluhnite ponovitvi oddaje o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in političnih zapletih za vrnitev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Na sporedu je oddaja Kdo smo, posvečena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tam ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred sto leti. (Ponovitev.)