Arhitektovi dialogi

Najbolj oprijemljiva epizoda pogovora: Jože je prinesel celo torbo vzorcev in jih po vrsti razloži. Kaj loči strojno izdelan tlakovec od ročno izdelanega , zakaj ima ročni vedno dve uporabni strani in zakaj je iz peči šele polizdelek. Pogovarjava se o impregnacijah : zakaj laneno olje potemni in ne zaščiti — pri svojih prvih tleh ga je popilo tri litre na kvadratni meter in prostor je leto dni diš...

Tretja epizoda je o človeku, ki gre povsod po svoje. Najprej mi Jože razloži, česa arhitekti ne vidimo: ročno delantlakovec ima do pet milimetrov razlike od kosa do kosa, zato dva dni nasuho preklada, meri in računa lasten raster, preden prilepi prvi kos — in zakaj fuge pod tremi milimetri sploh ni mogoče narediti. Pogovarjava se o tem, kdaj mora arhitekt poklicati izvajalca in zakaj se zamisel in...

Jože mi pove, kako se človek nauči obrti, ki je nihče ne uči. Prva opečna tla je položil sam sebi doma, informacije pa iskal tako, da je hodil gledat čez ramo mojstru stare šole — in ta ga je nekega dne vzel s sabo. Pogovarjava se o treh različnih proizvodnih postopkih, o pečeh na drva, ki so velike kot kopalnica in jih z vrha zazidajo z glino, ter o vasi, ki na istem mestu žge glino že 400 let. R...

Spoznamo Jožeta Kotnika — obrtnika, ki že trideset let dela z enim samim materialom - opečnim tlakovcem. Pogovor začneva brez uvoda, z vprašanjem, kako bi koto razložil nekomu, ki še nikoli ni stopil nanj? Nato greva nazaj: kovinar in orodjar po poklicu, ki v tovarni ni zdržal niti dveh let, laborant v betonskem laboratoriju, kurjač, ki je vstajal ob štirih in v peč metal 24 ton premoga na teden,...

Zadnja epizoda se začne z majhnim priznanjem: Mateja počitnice izbira tako, da najprej najde objekt in šele potem začne iskati letalo — Lanzarote, Sardinija, tovarna bombaža, spremenjena v hotel, hiša iz leta 1730 pri Sheffieldu. Iz tega naju odnese k vprašanju nagrad: ali bi jih morali Ambienti podeljevati, komu pravzaprav — arhitektom ali lastnikom — inzakaj meni osebno večina arhitekturnih nagr...

Mateja mi razkrije stranske projekte, ki jih ekipa naredi zase — od dokumentarca o petdesetletni prenovi Ljubljanskega gradu do protokolarnih objektov. Pogovarjava se o obratu k prenovam, ki ga niso načrtovali, ampak so ga prebrali iz podatkov o branosti, in o sto tisočblokovskih stanovanjih iz sedemdesetih, ki jih danes podedujejo vnuki — jesenska sezona bo imela rdečo nit „prvi dom". Dotakn...

V tretji epizodi razkrijeva, kako projekt pride v oddajo in kako ga na lep način zavrnejo, kako portal ambienti.si z dnevnim člankom služi tudi kot testno okolje za televizijo, in kaj se v resnici dogaja na Instagramu, Facebooku in TikToku, kjer delujejo failer posnetki, ne lepe slike. Pogovarjava se o vsebinskem oglaševanju, o ekskluzivnosti po kategorijah in o zaupanju, ki se je med gledalci pri...

Mateja mi pove celotno zgodbo o nastanku TV Ambientov :gradili so lastno hišo, ideje je iskala po televiziji in ugotovila, da take oddaje v Sloveniji preprosto ni. Pogovarjava se o pilotski oddaji, ki jo je posnel njen sin z ekipo, o razpadu Dela revije leta 2015 in o sestanku, na katerem je pričakovala argumente za vsak „kaj pa če" — pa je dobila odgovor „kar začnite". Razkrijeva, zakaj...

Spoznamo Matejo Košir — slikarko in grafično oblikovalko, kistoji za TV Ambienti , eno najbolj gledanih slovenskih televizijskih oddaj. Pogovor začneva brez uvoda, z vprašanjem, kdaj je nazadnje naslikala sliko — odgovor pa pripelje do novega štafelaja, petih velikih platen, ki so še vedno prazna, in do Egipta , ki jo spremlja od študentskih referatov do Doline kraljev ob treh zjutraj. Dotakneva s...

My guest this time comes from India . Milon Dutta is an architect from Santiniketan in West Bengal — the town Rabindranath Tagore built around his art university — and a fellow alumnus of the Glenn Murcutt Master Class . We have been following each other on Facebook for eight years and writing to each other since 2023, but we met in person for the very first time on the day this conversation was r...

My guest this time comes from Australia. Peter Stutchbury is one of the most respected Australian architects , a professor and a mentor at the Glenn Murcutt Master Class and at studentmasterclasses around the world — and the man who turned my life upside down . Because we already know his architecture, what interested me this time was above all what shaped him into the person and the architect he...

V zadnji epizodi z Mitjem spregovoriva o prihodnosti — o bodoči vlogi humanoidnih robotov na gradbišču in o AI, ki ga Mitja še zadržano sprejema. Na koncu se dotakneva njihovih poslovnih načrtov in skleneva z razmišljanjem o tem, kdo jepravzaprav naš idealen naročnik.

Mitja mi razkrije svojo pot znotraj Baute — od montaže skeleta na gradbišču do direktorskega sedeža. Pogovarjava se o tem, kako izgleda prodajni liak za 10 do 15 hiš na leto, zakaj je digitalizacija spodletela in zakaj tabla z imeni strank še vedno zmaguje. Dotakneva se bolečega vprašanja: je lesena gradnja res dražja od zidane? In zakaj je paradoks, da cena hlodovine pada, cena lepljenca pa raste...

V drugi epizodi se z Mitjem poglobiva v tehnično srž lesene gradnje: zakaj je CLT pogosto lažji za izvedbo kot skelet, kaj pomeni vidni les in zakaj je napaka pri njem brez povratka. Pogovarjava se o tem, po čem se Bauta loči od povprečja, o ravnih žebljih, ki jih vedno potegnejo ven, do spray markerjev na gradbišču. Posebno mesto dobi naš prvi in legendarni skupni projekt Hiše za najlepša leta in...

Mitja je solastnik in direktorj Baute, podjetja specializiranega za gradnjo kvalitetnih lesenih hiš. Pogovarjava se o njegovi dvojni identiteti: podnevi vodi gradbeno podjetje, zvečer pa gre na pašnik k petdesetim ovcam na Štefanji Gori. Skupaj razkrijeva, kako je Bauta leta 2007 zrasla iz prijateljske ideje v podjetje s petimi lastniki, ekipo domačinov in imenom, ki ga nosi tesarska sekira. Dotak...

V zadnji epizodi spregovoriva o poslanstvu — o tem, kajpomeni živeti za tisto, kar učiš, in zakaj Andrej upokojitve ne načrtuje. Pogovarjava se o anekdoti z RTV in o tem, zakaj kritike pogosto prihajajo od tistih, ki jim je v duši dolgo čas. Razmišljava o tem, ali borilne veščine sodijo v šolski kurikulum, in zaključiva z mislijo, ki ostane: tisti, ki resnično živi to, kar uči, ne potrebuje opravi...

Odkrivava, da borilna veščina ni v telovadnici — je v tem,kako vstopiš v prostor, kako govoriš s čistilko v primerjavi s šefom in ali si zunaj ringa isti človek kot v njem. Dotakneva se animalij — starodavnih sistemov gibanja živali — in razpravljava o tem, zakaj je 5 minut fokusirane vadbe doma vredno več kot telovadnica brez prisotnosti. Pogovor, ki pokaže, da je pravi bojevnik tisti, ki živi bo...

Razkrijeva Andrejevo vsakdanjo rutino — od sedmih zjutraj dodevetih zvečer, individualnih lekcij, vadbe in pisanja programov. Spoznava, da se ego in lenuh vedno znajdeta skupaj — in da mora učitelj sam živeti na ravni 10, da sploh sme filozofirati na ravni 2. Pogovarjava se tudi o 19 orožjih, ki jih Andrej obvlada, o tem, kaj vsako od njih uči svojega vaditelja, in zakaj je med borilnim športom in...

Pogovarjava se o tem, kaj res pomeni doseči črni pas — in zakaj je to le osnovna šola. Razgrinjava drevo borilnih veščin od korenin v stari Indiji prek Kitajske do Okinave ter spoznava Tajči in Pakwo, ki presegata karate kakor univerza presega devetletko. Dotakneva se tudi Evrope, ki je imela tradicijo borilnih in zdravilnih veščin enako bogato kot Kitajska in Indija — in jo skoraj povsem pozabila...

ANDREJ je moj dolgoletni učitelj borilnih in zdravilnihveščin. Življenski mentor. In prijatelj. Je zadržan in popolnoma posvečen svojemu poslanstvu. Zato se izredno vesel, da se je odzvam mojemu vabilu na pogovor.   V prvi epizodi spregovoriva o njegovi poti — o otroštvu v Trstu, kjer ga je rasizem do Slovencev pri 15 letih pahnil v karate, o vojski in odločitvi, ki je sledila: odpreti lastno šolo...

V tokratnem podcastu sem se posvetil eni ključnih funkcij na gradbišču - gradbenemu nadzorniku.   Kakšen je dober gradbeni nadzornik? Kaj je njegova vloga? Kako ga najti? Kaj od njega pričakovati?   O vsem tem in še o čem v tokratni epizodi Arhitektovi monologi. .. Arhitektove Monologe lahko, tako kot Arhitektove Dialoge, najdete na YouTube, Spotify in Apple Podcasts. Če vas tematika zanima, vas v...

V zadnjem delu pogovora se z MIHO nekoliko umiriva. Govoriva o smislu dela. O tem, kaj pomeni ustvarjati in kaj pri tem zares šteje. O projektih, ki jih pustiš za sabo – ter o ljudeh, ki v njih živijo. In o tem, kaj na koncu ostane. Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues, na Spotify in Apple Podcasts. Vesel bom, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi klikn...

V petem delu pogovora se z MIHO osredotočiva na sodelovanje. Predvsem na odnos med arhitektom in izvajalcem. Govoriva o tem, kje se stvari največkrat zapletejo. O komunikaciji, pričakovanjih in odgovornosti. O tem, kdo ima prav – in zakaj to pogosto sploh ni pravo vprašanje. Ter o tem, kako lahko prav odnos med ljudmi na koncu odloči, ali bo projekt dober ali ne.   Arhitektove dialoge najdete na y...

V četrtem delu se z MIHO vrneva v čas, ko njegova poklicna pot še ni imela jasne smeri. Govoriva o tem, kako si z eno nogo v alpinizmu, z drugo v jazzbaletu in s tretjo nekje med Slovenijo in Kanado – sploh ne veš, kam te bo odneslo. O tem, kako nisi bil sprejet na arhitekturo, ker si v zadnjih petih minutah preizkusa zbrisal vse, kar si naredil. O smučarskem inštruktorstvu pri Šladmingu in v Whis...

V tretjem delu pogovora se z MIHO premakneva v začetek njegove profesionalne poti. Govoriva o tem, kako vstopiš v stroko in kaj se od tebe tam v resnici pričakuje. O razliki med tem, da samo izvedeš nalogo – in tem, da razmišljaš. O iniciativi, odgovornosti in o tem, zakaj ni dovolj, da samo čakaš na navodila. In o tem, kako se skozi takšne odločitve počasi oblikuje tvoj odnos do dela.   Arhitekto...