Radiovedni

Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.

Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hl...

Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga? Gost: dr. Anton Meden , Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani Prisluhnite še: Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?  Kateri nevidni prebivalci živijo v...

Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakal...

Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj? Gost: dr. Krištof Kranjc , Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani Prislu...

Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode? Gostja: dr. Ines Mandić Mulec , Biotehniška fakulteta v Ljubljani   Prisluhnite še:  Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?  So ras...

Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin. Gostja: dr. Maruš...

Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene. Gostja: dr. Marjetka Levstek , direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Prisluhnite še:  So ra...

V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.

Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko tur...

V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka:...

Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.

V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.

Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.

Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.

Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo. Pri razla...

Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogost...

Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja? Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode: Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi? Zakaj je ba...

*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.

Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije...

Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec. Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport