Duhovno branje

Iz homilij sv. Amedeja, škofa v Lausanni (7. hom.) Kraljica sveta in kraljica miru   Pomisli, kako upravičeno se je še pred vnebovzetjem čudovita Marijina slava razširila po vsej zemlji! Glas o njej je segel do konca sveta, še preden je bila povišana v nebesih. Gotovo je bilo tako prav. Deviška Mati je morala že zaradi svojega slavnega Sina zavladati na zemlji in potem stopiti v nebeško slavo. Spo...

Iz apostolske konstitucije sv. Pija X., papeža (Divino afflatu, 1911) S psalmi Cerkev hvali Boga   Svetopisemski psalmi so bili napisani pod božjim navdihnjenjem. Že od začetka Cerkve so hranili pobožnost vernikov, ko so z njimi prinašali Bogu daritev hvale, to je sad ustnic, ki so hvalile božje ime. So pa tudi, kakor je bilo to v navadi že v stari zavezi, zavzemali pomembno mesto pri daritvenem i...

Iz govorov o Visoki pesmi sv. Bernarda, opata, (83. govor, 4-6) Ljubim, ker ljubim; ljubim, da ljubim   Ljubezen zadošča sama po sebi, ugaja sama po sebi in zaradi sebe. Sama si je zasluženje, sama sebi plačilo. Razen sebe ljubezen ne išče drugega razloga, ne drugega sadu: njen sad je, da doživlja ljubezen. Ljubim, ker ljubim, ljubim, da ljubim. Velika stvar je ljubezen, vendar le, če teče nazaj k...

Iz govorov sv. Avguština, škofa Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen   Kadarkoli smo v stiski ali v trpljenju, je to za nas opomin in hkrati sredstvo za poboljšanje. Tudi Sveto pismo nam ne obljublja miru, varnosti in pokoja; evangelij nič ne skriva, da pridejo trpljenje, stiske in pohujšanja. Zagotavlja pa: Kdor bo vztrajal do konca, ta bo rešen. Od prvega človeka nismo dobili nič dobrega, podedov...

Iz homilij sv. Bernarda, opata, v slavo Device Marije (2. homilija, 1-2.4) Marijo je pripravljal Bog, napovedali so jo preroki   Za Boga se je spodobilo, da se je rodil iz device. Za devico pa se je spodobilo, da je postala mati samo Boga. Stvarnik ljudi se je hotel roditi kot človek iz človeške matere. Zato je moral ne le izbrati, ampak ustvariti takšno mater, da bo zanj primerna in mu bo ugajala...

Iz razlage Jobove knjige sv. Gregorja Velikega, papeža (3, knj., 39-40) Zunaj boji, znotraj strah   Sveti možje, obdani z vojnimi nadlogami, v enem in istem času prenašajo nekatere, ki napadajo, in druge, ki jih prepričujejo, da bi jih zavedli na stranpota. Onim se postavijo v bran s ščitom potrpežljivosti; zoper te se bojujejo z orožjem resnice. V obeh načinih bojevanja pokažejo veliko spretnost...

Iz govorov o Matejevem evangeliju sv. Janeza Zlatoustega, škofa (15. hom., 6.7) Sol zemlje in luč sveta   Vi ste sol zemlje. S temi besedami je Jezus hotel reči: Beseda vam je izročena ne za vaše življenje, ampak za ves svet. Ne pošiljam vas v dve mesti ali v deset ali dvajset. Ne pošiljam vas k enemu ljudstvu, kakor nekdaj preroke, pošiljam vas po zemlji in morju in vesoljnem svetu, ki je poln vs...

Iz apostolske konstitucije papeža Pija XII. (Munificentissimus Deus, 1950) Sveto in preslavno Marijino telo   Sveti cerkveni očetje in veliki učitelji so v pridigah in nagovorih ob prazniku, ki slavi vnebovzetje božje Matere, ljudstvu govorili kot o že znani in sprejeti resnici. To resnico so pojasnjevali in osvetljevali ter njen pomen in dejstvo podpirali še z višjimi in globljimi razlogi. Posebn...

Iz pisem sv. Maksimilijana Kolbeja, duhovnika Apostolska gorečnost za zveličanje ljudi   Zelo me veseli, dragi brat, da plamtiš v gorečnosti za božjo slavo. Kajti največja kuga v naših časih je verska brezbrižnost, ki najde svoje žrtve ne samo med svetnimi osebami, marveč tudi med redovnimi, seveda v različnih stopnjah. In vendar je Bog vreden slave in to neskončne slave. Ker pa mu mi, uboga in om...

Iz razprave sv. Gregorja iz Nise, škofa, o krščanski popolnosti Kristus je naš mir in naša luč   Kristus je naš mir, ki je oba dela združil v eno. Z mislijo na Kristusa, ki je mir, bomo prav upodabljali v sebi to Kristusovo ime, ko bomo po notranjem miru izžarevali v svojem življenju Kristusa. Po besedah apostola Pavla je Kristus podrl sovraštvo. Zato ga znova ne oživljajmo v sebi, naše življenje...

Iz razlage psalmov sv. Avguština, škofa (Ps 47, 7) Pridite, povzpnimo se na Gospodovo goro   Zdaj vidimo, kar smo slišali. Blagor ti, Cerkev! Najprej si slišala, potem si videla. Slišala je v obljubah, sedaj vidi živo resničnost. Slišala je prerokbe, sedaj vidi v evangeliju. Vse namreč, kar se zdaj dopolnjuje, je bilo že prej napovedano. Dvigni oči in se razglej po svetu! Glej, tvoja dediščina se...

Iz pisma sv. Klare, device, blaženi Neži Praški Glej na Kristusovo uboštvo, ponižnost in ljubezen Gotovo je srečen, kdor uživa sveto večerjo in se oklepa Kristusa z vsem srcem. Njegovo lepoto nenehoma občudujejo vsi blaženi nebeški duhovi; njegova ljubezen osvaja, misel nanj osvežuje, njegova dobrotljivost nasičuje, njegova prijetnost zadovoljuje, spomin nanj prijetno osvetljuje; njegov duh bo oži...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (304. govor, 1-4) Služabnik Kristusove krvi   Rimska cerkev nam danes priporoča praznovanje dneva, ko je sv. Lovrenc premagal svet, prezrl naslado ter v obeh premagal zalezovalca hudega duha. Kakor veste, je v tej cerkvi opravljal službo diakona. V njej je služil Kristusovi krvi, v njej je za Kristusa prelil lastno kri. Skrivnost Gospodove večerje je jasno razložil...

Iz Pogovora o božji previdnosti sv. Katarine Sienske, device (13. pogl.) Bog – brezno ljubezni   Moj dobri Gospod, z milostnim očesom se oziraj na svoje ljudstvo in na skrivnostno telo svete Cerkve. Ti boš veliko bolj poveličan, če boš mnogim odpustil in jih razsvetlil s svojo lučjo, kot pa če sprejmeš češčenje enega samega revnega ustvarjenega bitja, kakor sem jaz, ki sem te tako hudo žalila ter...

Iz raznih spisov zgodovine dominikanskega (pridigarskega) reda Z Bogom ali o njem je govoril   Dominik se je tako odlikoval z zglednim življenjem in ga je prevzemala takšna gorečnost za vse, kar je božjega, da so ga upravičeno imeli za od Boga izbranega. Bil je zelo umerjenega značaja razen, če ga je pretreslo sočutje in usmiljenje. In ker veselo srce razjasni lice, je že z zunanjo dobrohotnostjo...

Iz Duhovne pesmi sv. Janeza od Križa, duhovnika (38) Zaročil se bom s tabo za vselej   Duša, ki je združena z Bogom in vanj preoblikovana, živi v Bogu in za Boga ter izžareva proti njemu podobno življenjsko moč, kakršno on pretaka vanjo. To, mislim, je hotel povedati sv. Pavel, ko je dejal: Ker ste sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina v vaša srca, ki kliče: Aba, oče! A to se dogaja le popolnim...

Iz govora Anastazija Sinajskega, škofa, na praznik Jezusove spremenitve na gori (6-10) Dobro nam je tukaj   Na gori Tabor se je Jezus razodel svojim učencem. Ko je hodil z njimi, jim je pripovedoval o svojem kraljestvu in o svojem drugem prihodu v slavi. Morda jih besede niso dovolj prepričale. Zato je, da bi jih utrdil v veri in globlje prepričal, hotel narediti vtis z dogodkom, da bi lažje verov...

Iz pisma, ki naj bi ga napisal Barnaba (19, 1-3.5-7.8-12) Pot luči   Pot luči je torej ta. Kdor hoče hoditi pot do določenega kraja, naj skrbno pazi na svoja dela. Spoznanje torej, ki nam je dano, kako hoditi po tej poti, je naslednje: Ljubi njega, ki te je naredil: boj se njega, ki te je ustvaril; dajaj slavo njemu, ki te je odrešil smrti. Bodi preprostega srca in bogat po duhu. Ne druži se s tis...

Iz kateheze sv. Janeza Vianneya, duhovnika (O molitvi) Človek naj moli in ljubi   Dragi moji, glejte, krščanski človek nima svojih zakladov na zemlji, ampak v nebesih. Zato moramo vso pozornost usmeriti tja, kjer je naš zaklad. Lepo opravilo, lepa dolžnost za človeka je, da moli in ljubi. Poglejte, če molite in če ljubite, ste že na zemlji prišli do človekovega blaženstva. Molitev nas združuje s s...

Iz pisma, ki naj bi ga napisal Barnaba (2, 6-10; 3, 1-3; 4, 10-14) Nova zapoved našega Gospoda   Bog je odpravil razne daritve, da nova postava našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki ne pozna nasilnega jarma, ne bi imela daritve, ki bi bila človeško delo. Ponovno je rekel: Sem li zapovedal vašim očetom, ko so odhajali iz Egipta, naj mi prinesejo klavnih in žgalnih daritev? Ne, ampak to sem jim zapoved...

Začetek pisma, ki naj bi ga napisal Barnaba (1, 1-8; 2, 1-5) Upanje na življenje je začetek in konec naše vere   Zdravstvujte v miru, sinovi in hčere, v imenu Gospoda, ki nas je vzljubil! Veliki in bogati so božji načrti glede vas, zato se nad vse in čez mero veselim vaših blaženih in plemenitih duš: tako globoko je v vas vsajena milost duhovnega daru, ki ste ga prejeli. Zato še bolj blagrujem sam...

Iz razprave sv. Alfonza Marije Ligvorija, škofa, O ljubezni do Jezusa Kristusa Ljubezen do Kristusa   Vsa svetost in popolnost duše je v ljubezni do Jezusa Kristusa, našega Boga, naše največje dobrine in našega odrešenika. Ljubezen združuje in ohranja vse kreposti, ki človeka delajo popolnega. Ali Bog morda ne zasluži vse naše ljubezni? Od vekomaj nas je ljubil. »Premisli, človek, - tako nam govor...

Iz zapiskov Ludovika Gonzalesa, kakor mu jih je narekoval sv. Ignacij (Pogi. 1, 5-9) Preskušajte duhove, ali so od Boga   Ignacij je zelo rad bral posvetne in izmišljene povesti, ki so opisovale izredna dela slavnih mož. Kakor hitro je okreval, je prosil, naj mu dajo takih knjig, da bi si z njimi krajšal čas. Toda v tej hiši niso imeli nič takega berila. Zato so mu dali knjigo, ki je imela naslov...

Iz katehez sv. Cirila Jeruzalemskega, škofa (18, 26-29) Cerkev Kristusova nevesta   Katoliška Cerkev, to je lastno ime naše svete Cerkve, ki je mati nas vseh. Ona je nevesta našega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega božjega Sina. Zapisano je namreč: Kristus je Cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal, in kot pravi Pavel še naprej: ona je podoba in posnetek Jeruzalema, ki je zgoraj, ki je svoboden i...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (103. govor, 1-2.6) Blagor njim, katerim je bilo dano, da so sprejeli Kristusa v svojo hišo   Besede našega Gospoda Jezusa Kristusa nas opozarjajo, naj težimo k enemu samemu cilju, ko se trudimo v prerazličnih opravilih tega sveta. Težiti moramo za njim, ker smo šele popotniki in še ne stalni naseljenci; ker smo šele na poti in še nismo doma; ker šele hrepenimo in š...