Zadružno iz Slovenije

Tudi letos je bila na sejmu AGRA »zadružni dan«. Izzvenel je prevsem v veselju in hvaležnosti za vse, ki čutijo, kako pomembno je povezovanje med majhnimi slovenskimi kmetijami in skupen nastop. S predsednikom ZZS pa smo se ustavili še v pogovoru o izzivih na začetku jeseni in pogledu na volitve v KGZS.

Zadružna zveza Slovenije vas vabi na sejem AGRA, na svoj razstavni prostor v hali A, kjer se bodo vsak dan predstavile različne zadruge, članice ZZS in Časopisno-založniška družba Kmečki Glas. Sreda 28. avgusta bo tudi letos Zadružni dan, ki bo zaznamovan s slavnostno podelitvijo priznanj Zadružne zveze Slovenije, pravi predsednik Borut Florjančič.

Tokrat smo se v pogovru z Marjanom Colja, direktorjem Zadružne kleti Vinakras Sežana, ustavili ob vplivu letošnje pozebe na pridelek posameznih sort grozdja na Kraški planoti, izzivih te zadružne kleti, ki se tudi na letošnjem ocenjevanju v okviru sejma AGRA ponaša z dvema šampinjonoma, povabil pa nas je tudi na bližajoci se 52. Praznik terana...

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Est...

Borut Florjančič o poskusih reševanja problematike nizkih odkupnih cen slovenskega žita in zelenjave in o Mednarodnem zadružnem dnevu, ki ga po vsem svetu obeležujemo 6. julija. 

Organizirano zadružništvo na Slovenskem se je začelo v Ljutomeru z ustanovitvijo prve hranilno-kreditne zadruge leta 1872. Že samo ta podatek priča o tem, da ima zadružništvo na tem območju močne korenine in pomemben vpliv na ljudi in okolje. Direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer Križevci Slavko Petovar je spregovoril o izzivih zadruge v času letošnje žetve in novih korakih na področju na po...

KZ Metlika pokriva celotno območje Bele Krajine in je ena večjih zadrug v Sloveniji. Deluje na področjih vinogradništva, sadjarstva, živinoreje in poljedelstva, posebej ponosni pa so na nova prestižna odličja za svoja najboljša vina, pravi direktorica Tatjana Malešič ...

Več kot 2/3 glasov na volitvah, so odlična popotnica v drugi mandat, je prepričan Borut Florjančič, ki so mu slovenske zadruge zaupale drugi mandat predsednika krovne Zadružne zveze Slovenije. V pogovoru smo se ustavili ob kratkem pogledu nazaj, predvsem pa ob izzivih, ki jih skupaj z ekipo vidi v prihodnosti.

»Gre za promocijo ponudbe izdelkov in pridelkov slovenskih zadrug, gre torej za ponudbo hrane z naših kmetij, ki jo bomo v sodelovanju z Visoko šolo za upravljanje podeželja GRM Novo mesto na inovativen način ponudili pod Plečnikovimi arkadami,« pravi predsednik ZZS Borut Florjančič.

ZZS in ostale kmetijske stanovske organizacije so že novembra lani na slovensko vlado naslovile pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov ter pregledno podajanje te informacije tako...

Potem ko lani pridelovalci žita niso bili deležni obljubljene pomoči in ko je jasno, da se letos pričakuje dodatno poslabšanje na trgu s pšenico, ZZS MKGP poziva, da pomoč do konca letošnjega junija vendarle izplača.

"Povprečna zadruga ni spodobna sama investirati v mesnopredelovalni obrat, novo mlekarno. Z nepovratnimi sredstvi za kolektivne naložbe z investicijskih razpisov in z ugodnimi posojili za zadruge pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu jih spodbujamo v razvoj. Zadruge že kratkoročno potrebujejo več silosov za žita, zbirnih skladiščno-pakirnih centrov in več naložb v predelavo," pravi...

Koroška kmetijsko gozdarska zadruga s sedežem v Slovenj Gradcu, posluje v treh dolinah, to je v Mislinjski, Dravski in Mežiški ter v okviru 12 občin na Koroškem.  Po modri potezi združevanja pred dobrima dvema desetletjema je zdaj ena večjih zadrug v Sloveniji s približno 1000 člani in zaposluje 135 delavcev, Koroškimi mesninami in zadružnim podjetjem Poljana d.o.o.

Poslovno povezovanje kmetov in ukrepi povezani s tem ter izzivi gospodarskega okolja in podnebnih sprememb bodo vsebine letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije, ki se bo pod naslovom »Dežela potrebuje podeželje« 13. in 14. marca odvijal v hotelu Bernardin v Portorožu. O tem pa tudi otrenutnem pogledu na pogajanja z vladno stranjo smo se pogovarjali z Borutom Florjančičem, predsednikom ZZS.

»Domačega kmeta, domačo pridelavo reguliramo in omejujemo z nemogočimi ukrepi, ki ustavljajo kmetijsko pridelavo in ponavadi nimajo želenih rezultatov. Po drugi strani pa na široko odpiramo vrata hrani in krmi iz čezocenskih držav, kjer nimajo ne standardov pridelave, ne standardov varstva okolja in narave, ne zdravstva,« na dvoličnost EU kmetijske politike opozarja Borut Florjančič, predsednik ZZ...

»Na ZZS pozdravljamo vladno sprejetje sklepa o razglasitvi Tedna slovenske hrane, ki ga bomo prvič obeležili novembra,« pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS. A hkrati opozarja, da še vedno čakajo »odgovor na podudo za zagotavljanje sledljivosti in označevanja porekla živil v javnih ustanovah...«

Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce ima t.i. zbirni center za mleko, in je bila tudi prva slovenska zadruga, ki je mleko plasirala v sosednjo Italijo in na tak način poskušala doseči boljše cene za svoje člane in partnerske zadruge. Sicer pa se lahko pohvali z lastno pridelavo mleka in sadja, slednje pa tudi predelajo v odlične sokove in suho sadje, kar je vsak teden mogoče kupiti tudi na njiho...

Potem ko so konec novembra odprli novo kmetijsko trgovino v Globokem so pred KZ Brežice že novi cilji, s katerih uresničitvijo želijo svojim članom in tudi ostalim tamkajšnjim kmetom omogočiti razmah pridelave ekoloških in tudi drugih žit, pravi predsednik KZ Brežice Anton Žnideršič.

»Zadružništvo za nemoten razvoj potrebuje avtonomijo. Ravno v tem je prednost zadružne forme, da omogoča iznajdljivost, danes temu rečemo kreativnost posameznikov in skupin znotraj osnovnega zadružnega modela. Le dopuščena avtonomija omogoča dolgoročno optimalne rezultate za posameznika in skupnost. Zgodovinski čas ni bil vedno naklonjen tej osnovni zahtevi. Le pomislimo na čas po drugi svetovni v...

»Knjiga, ki je pred vami, zato ni samo zapis časa. Je tudi zgodba o ljudeh, ki se niso prepuščali toku zgodovine, temveč so soustvarjali sedanjost in si prizadevali za napredek. Osvetli delo bratov Mihaela in dr. Josipa Vošnjaka, ki sta postavila temelje kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janeza Evangelista Kreka – arhitekta zadružnega razmaha na prelomu 20. stoletja. V zgodovinsko ozadje umesti tud...

»Janez Evangelist Krek je kot duhovnik aktivno stopil na pot organiziranja zadružništva. Verjel je v moč združevanja in povezovanja, zato se je aktivno vključil v zadružno gibanje. Z njegovo vnemo so nastajale zadruge po vsej Sloveniji, ki so povezovale skupnosti in sistematično izboljševale življenjske pogoje kmetov ter delavcev. Katoliška vera od vsega začetka uči, da so dobrine na svetu namenje...

Z monografijo Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856 −1992) zaokrožujemo praznovanje 150 letnice zadružništva na Slovenskem, pravi predsednik ZZS Borut Florjančič: "Knjiga je prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem v obdobju 1856 −1992. Osvetli delo vizionarjev, kot sta bila brata Mihael in dr. Josip Vošnjak, ki sta postavila temelje kreditnemu zadružništvu, ter dr. Janez...

V vinskih kleteh je čutiti umirjenost, pa tudi preudarne korake prekaljenih vinarjev, ki mlada vina peljejo po poti zorenja. Direktor Kleti Brda, Silvan Peršolja, je o tem, pa pogledu na letošnjo pridelovalnoo sezono in izzive, ki zadružnike čakajo v prihodnosti, spregovorril za decembrsko oddajo Zadužno iz Slovenije.

Kmetijske organizacije, predstavnice čebelarjev, kmetov in njihovih zadrug, smo danes predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar in predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Robertu Golobu podale pisno pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo ranljive skupine prebivalcev (otroci in mladostniki, bolniki, starejši) zakonodajno uredi: spremljanje sledljivosti porekla...

»Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane sta v več kot desetletju obeleževanja presegla pričakovanja sodelujočih. Z željo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika smo stanovske organizacije kmetov, zadrug in čebelarjev pred letom dni na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da dan slovenske hrane preraste v Teden slovenske hrane. Potekal bi vsak tretji teden...