Strašno hudi

Njen ded ji je rad pravil zgodbe in, kot pravi, je bil fantastičen pripovedovalec, z babico pa sta ji tudi kupovala knjige. Miriam Drev v podkastu Zamolčane zgodbe razkriva, kako zelo je že v zgodnjem otroštvu potrebovala besede, knjige, branje, pripovedovanje. Ne samo potrebovala, tudi dobivala jih je.  Nič kaj drugače ni bilo pozneje, ko besed ni le užila, ampak jih je začela kot prevajalka...

Nekega dne je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic v časopisu na praviloma kar najbolj branih straneh, v zapisih iz črne kronike, zasledil novico o tem, da je moški domnevno ubil svojo ženo, truplo pa je videla ženska, ki je z njim pozneje preživela noč.  Kdo je bil moški, kdo je bila umorjena žena in kdo ženska, ga ni posebej zanimalo. Tudi policijska preiskava ne. Se je pa novica razrasl...

Trideseta leta minulega stoletja so z varne časovne razdalje videti kot vakuum, hipno zatišje pred nevihto, ki je sledila z drugo svetovno vojno. Zakaj to obdobje še zdaleč ni bilo tiho in kakšne ideje so vrele že tedaj, v svoji novi knjigi Svastika na pokopališkem zidu obravnava zgodovinarka z inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej.  Svoj poklicni pogled je usmerila v obdobje,...

Pisateljica Tanja Tuma je vsaj dvakrat začela iz nič, v drugo celo iz pepela. Ko je zagorelo v stari kmečki hiši, kjer je živela, so se vse dotlej zbrane knjige, spremenile v prah. Toda iz tega pepela se je dvignila nova hiša, v njej pa tudi nova osebna knjižnica. Življenje anglistke, francistke, urednice, založnice in v zadnjem času predvsem pisateljice je očitno podloženo s knjigami. Pa ne le z...

Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru , centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami. Vrelca dezinformacij ni mogoče ustaviti, ga je pa najbrž mogoče zajeziti. V pogovoru z gosti v drugem podkastu iz rubrike EUformatorka nas je zanimalo, ka...

Plesalka, akrobatka, igralka, capoeiristka, sinologinja — Strašno huda Katjuša Kovačič s svojim telesom povezuje Brazilijo na enem koncu sveta in Kitajsko na drugem, vmes pa se razteguje še čez Slovenijo. A to ne pomeni, da je megalomansko bitje, ki bi lahko z obema rokama objelo ves planet. Čeprav v prenesenem pomenu to drži.  Katjuša je namreč akrobatka, igralka, capoeristka (zato Brazilija...

»To je najtežja stvar, ki jo lahko počneš v življenju. Zaradi tega, ker srečuješ samega sebe,« je o prevajanju lastnega literarnega prevenca Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami v podkastu povedala avtorica Simona Škrabec. Najprej je bil namreč objavljen v katalonščini. V katalonščini pa zato, ker avtorica živi vsaj dvojno življenje. Vrača se domov, v Slovenijo, a živi v Barceloni, kjer tud...

Berite Meto Kušar. Napadeni boste. Cepetali boste. In globoko hvaležni boste  Za njeno Neznosnost. Tako je ob izidu pesniške zbirke Ljubljana pesnici in esejistki Meti Kušar zapisal Tomaž Šalamun. Ko se vržeš v njeno poezijo in njeno delo, veš, kaj je imel v mislih. Ni presenetljivo, da avtorica za seboj pušča dolge sledove. Njen zamah s peresom ni neopazen, površen ali medel, v poezijo...

»Nujno obvestilo: Zaradi umora današnji dogodek v Mestni knjižnici Kranj odpade.« Kogar je sporočilo zmrazilo, hitro pristavimo, da je povsem izmišljeno. Umora ni bilo. Dogodek smo seveda izpeljali. Še več, na njem se nam je pridružil Avgust Demšar, pisatelj, ki je svoje odmevne detektivske romane o primerih inšpektorja Vrenka pretopil tudi v čisto svežo TV serijo. Z njim se je v Mestni knjižnici...

Znanstvenica, sociokulturna psihologinja — Naši možgani prav radi naredijo kakšen kiks, drobno ali večjo napako. Se zgodi. Ne gre jim tega vedno zameriti. Če že poskušaš čevlje postaviti v hladilnik namesto v omaro, se lahko samo hahljaš sam pri sebi in se jim čudiš. Možgani so nedvomno vredni čudenja. So kot samosvoj planet, za katerega verjameš, da ga dobro poznaš, pa te redno preseneti tudi tak...

Jolka Milič je strastna in obenem še navihana opazovalka sveta in življenja v njem. Vsakič, ko njeno ime zagledaš v pismih bralcev, je jasno, da bo branje zabavno, njena poanta tehtna, pa še koga bo špiknila zraven.  Toda njeno ime se še pogosteje pojavi zapisano v knjigah, kjer  je podpisana kot prevajalka – zlasti italijanskih pesnikov.  Danes, v svojem 95. letu, še vedno prevaja:...

V letu, ko se zdi, da bi najraje planili v časovni stroj in šli v skoraj katero koli drugo obdobje - tisto že znano, ali katero, ki še sledi, in je mamljivo prav zato -, je prijeten privilegij, če se z romanom na kavču prestaviš v jedro devetdesetih.   V devetdeseta leta iz prejšnjega stoletja. Kdor je bil takrat najstnik, se spomni, da je ta čas rad kazal dva obraza. Enega z nasmeškom do uše...

Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru , centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami. O letu 2020 še nismo rekli zadnje besede, zato o besedah teče beseda tudi v prvem Oštrovem podkastu. V letu skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih ter o...

Do morja je v tem hipu tako in drugače daleč, a do njega smo se sredi te pozne jeseni odločili priti za vsako ceno. Nazadnje niti ni bilo težko. Potrebovali smo le kavč in trenirko, za ključen premik pa sta poskrbela s kresnikom nagrajeni roman  Ivana pred morjem   in njegova avtorica, naša tokratna sogovornica, Veroni...

Samo v dokumentarnih filmih občasno vidiš povsem prazne ulice, galerije in muzeje. Kakšen čarobni prah uporabijo producenti, da jim uspe prepričati direktorje ali župane, ne povedo. Je pa letos postalo jasno, da je lahko pri praznenju enako »učinkovit« tudi virus. Sars-cov-2 je tako izpraznil vedno buhteči Rim. Kako se znajti v praznini, a v njej naposled videti vse kaj drugega kot nič, je spomlad...

V podkastu bomo s sogovorniki vsak drugi mesec odpirali vrata v življenja ustvarjalcev in vstopali v njihove prostore in svetove, do katerih nepovabljeni praviloma ne moremo. In tako bomo glasove literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki imajo za seboj izjemno pisateljsko kilometrino in že dolgo dejavno soustvarjajo literarne pokrajine ter s svojimi glasovi bogatijo naš prostor, prenesli tudi med...

Živimo na bledi modri piki. Ta pika je seveda naša Zemlja. Bleda pa ni zato, ker bi bila slabokrvna, tako meglena in v slabi resoluciji je bila videti na fotografiji, ki jo je pred 30 leti in šest milijard kilometrov stran posnela vesoljska sonda Voyager, preden se je nato obrnila stran in zapustila naš sončev sistem. Bolj kot bleda pa je modra. In predvsem je ta pika naš dom. Drugega nimamo in za...

Skoraj dokončan rokopis takrat še zapornika Felixa Plohla je urednik Urban Volk v roke dobil lani. In tako kot vsaka, je bila tudi ta zgodba zase. Kot je povedal v podkastu, je le pri redkokateri tako soudeležen, kot je bil pri nastajanju tega biografskega romana. Bil je pravzaprav zadnji člen v verigi. S Plohlom (in tudi drugimi zaporniki) je pred tem v zaporu sodeloval že mentor Lenart Zajc in e...

Performerka, pevka, harfistka. —- Odpreš umetniško malho, vanjo spraviš drobtine in tudi cele kose preteklosti z različnih koncev sveta, jih varno preneseš v sedanjost in razviješ tako, da z nami ostanejo še dolgo ostanejo. Takšno malho si je že v otroštvu na ramena oprtala Strašno huda performerka, pevka in harfistka Zvezdana Novaković. Njeno orodje je tako predvsem njeno telo. Glasilke, trebušna...

V čisto pravi pravljici bi najprej prečkali devet gora in nato še devet voda, tokrat pa smo do svoje postojanke, mesta Q, prispeli brez kakršnega koli napora. Res pa je, da se je pot takrat šele začela. Mesta Q na našem planetu ni, toda če bi povezali namige iz knjige, bi lahko upravičeno trdili, da obstaja v Pakistanu. Toda v tej zgodbi nič ni tako, kakor se zdi, a hkrati tudi je. Drugače niti ne...

Biolog, ki z mikroskopom preučuje največjo biološko tovarno na našem planetu. —- Tako mini, a hkrati tako mega. Fitoplankton je tako majhen, da se ga s prostim očesom komaj vidi, a hkrati tako izjemno velik, da učinek njegovega dela ohranja pri življenju ves planet in vse nas na njem. Ko drobceni rastlinski planktoni usklajeno delujejo skupaj, posrkajo polovico vsega ogljikovega dioksida in ustvar...

Mojstrovina