Radiovedni

Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.

V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.

Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.

Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.

Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo. Pri razla...

Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogost...

Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja? Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode: Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi? Zakaj je ba...

*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.

Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije...

Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec. Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport

Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol? Sogovornik: dr. Rok Berlot , specialist nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki

Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane! Sogovornik: dr. Zvezdan Pirtošek , specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL

V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se...

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. Sogovornik: Marko Pokorn , strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana

Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju: Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?   Bi lahko z r...

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prislu...

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo: Kolikokrat na dan vdihnemo? Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo? Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega? Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga? Zakaj imamo različ...

V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji: Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo? Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha? Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo? Za...

Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega. Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi drugi posebni epizodi , v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj pret...

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih. Vse omenjene epizode Radiovednih poslušajte tukaj: Ali ima kača lahko skoliozo? Kateri je najpočasnejši polž na svetu? Zakaj čebela po piku pogine? Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči? Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? Zakaj b...