Pogled v znanost

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že d...

Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalistič...

Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo poved...

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Os...

Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk...

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov –...

Botanični vrt Univerze v Ljubljani se pridružuje 25-letnici ustanovitve Milenijske semenske banke v kraju Wakehurst, v Susexu v Angliji. Je del slovitih, po njihovem celo največjih botaničnih vrtov na svetu, t. i. Kew Gardens. Upravlja ga ustanova Kraljevi botanični vrtovi. Od otvoritve naprej hrani že blizu 2 milijardi in pol semen od 40 tisoč v naravi živečih rastlin, in tako za prihodnje genera...

Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi o...

V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembne...

Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim po...

Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. sto...

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil in...

Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Z...

Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev...

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med...

Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo "Correct the map" za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti c...

Pred skorajšno slovesno akademijo Univerze v Novi Gorici ob 30. obletnici ustanovitve smo se pogovarjali z njenim rektorjem. Prof.dr. Boštjan Golob je leta 2022 nasledil ustanovnega rektorja, nekdanjega direktorja Inštituta Jožef Stefan prof.dr. Danila Zavrtanika. V goriško univerzitetno središče je prišel z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sredi 90-ih let s...

Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku mesec...

Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeolo...

Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojav...

Pretekli četrtek so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odprli občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914–1918«. Muzeju jih je podaril vnuk avtorja fotografij iz prve svetovne vojne mag. Vito Oražem. Predstavljeni izbor 24 fotografij od 440 iz zapuščine rezervnega častnika avstro-ogrske vojske Stanka Oražma je bil izhodišče pogovor...

Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske...

Na začetku julija je v mestu Reims v Franciji potekalo srečanje Mednarodne konference o t.im.« mehkih množicah« (IEEE International Conference on Fuzzy Systems -FUZZ-IEEE 2025), kjer je nagrado za najboljši študentski članek prejel doktorand Miha Ožbot, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V studiu sta z doktorskim mentorjem prof.dr. Igorjem Škrjancem, sicer tudi...

Marca leta 2014 je skupina znanstvenikov z Univerze Harvard v Združenih državah sporočila, da so se dokopali do prvega neposrednega dokaza, ki potrjuje teorijo inflacije vesolja. Novica je med znanstveniki, predvsem pa med kozmologi, močno odjeknila, saj do takrat niso imeli prav nobenega oprijemljivega dokaza o dogajanju na samem začetku našega vesolja. Najstarejše dotakratna slika mladega vesolj...

Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga...