Podkast Na robu

Z oblačili ne 'pokrijemo' le svojih teles, z njimi tudi komuniciramo. Po tem, ko smo v Delu pisali o zaostrovanju pravil oblačenja v Italiji, pa tudi o tem, da pri nas enotnih pravil oz. priporočil glede oblačenja v šolah ni, je Lea Pisani , strokovnjakinja za kulturo oblačenja in svetovalka za celovito podobo v podkastu Na robu med drugim povedala, da živimo v demokraciji, kjer se vsakdo lahko ob...

  »Lep slovenski pregovor pravi, da prvega ne pozabiš nikoli, in to je dejansko res,« se spominja Jožica Frigelj svojega prvega šolskega dne kot učiteljica. »Prvega septembra 1982 sem prvič stopila v razred. Drugi razred je bil to, 32 učencev takrat in nikoli več. Pred razred sem stopila samozavestna, ponosna, prepričana, da bom zmogla.« Dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Ketteja in Murna, ki j...

Selda Sukaj, politologinja in medkulturna prevajalka iz Tirane, ki že več let živi v Celju, v podkastu  Na robu opozarja na sistemske in osebne ovire, zaradi katerih Albanci težje uresničujejo željo po vključitvi v slovensko družbo. Med njimi so nepopolna izobrazba zaradi vojn, travmatične izkušnje in tog vizumski režim, ki številnim ženskam onemogoča zaposlitev.

Astrologinja Ema Kurent o tem, kako planeti vplivajo na ljudi, podjetja in države.  

Bonnie Blue (letnik 1998), ustvarjalka na OnlyFans, je ta mesec napovedala, da bo gola in zvezana v stekleni kletki seksala z 2000 moškimi. Sledila je prepoved znotraj platforme, ki je postala sinonim za digitalno spolno delo – in globalna razprava: gre za provokacijo, performans, samoponižanje ali skrajni izraz telesne avtonomije? Spolno delo se seli iz polja nevidnega – iz specifičnih revij, vid...

V podkastu  Na robu  smo se tokrat dotaknili vloge umetne inteligence v izobraževanju. Gost je bil  Andrej Škraba , ekonomist, matematik in ustanovitelj  portala Astra , ki ga številni srednješolci poznajo kot enega najboljših mentorjev v pripravah na maturo. Ta teden je bil izbran tudi za najboljši startup leta 2025.

Sociolog Urban Vehovar: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti ključna, pa je pogosto del problema.« Slovenija je formalno demokratična država, a v resnici deluje na krhkih temeljih nezaupanja, apatije in razdrobljenosti. Sociolog Urban Vehovar  v podkastu Na robu razgrne brez olepševanja: »Nismo razvili učinkovitih nadzornih institucij. Policija bi morala biti kl...

V obdobju, ko afere z zavajajočimi oznakami, pesticidi in melamin v otroški hrani, in uvoženim mesom dvomljive kakovosti postajajo skoraj nekaj običajnega, se moramo vprašati: komu sploh še lahko zaupamo? In koliko prostega časa in denarja nameniti temu, da izberemo res dobro hrano? Danes z nami eden največjih strokovnjakov za varnost hrane v Sloveniji – profesor dr. Peter Raspor, ki že desetletja...

»Ko postaneš mama, ne spremeniš samo svojih prioritet. Tvoja celotna percepcija sveta, tvoje telo in tvoja vloga v družbi – vse to dobi novo obliko,« v podkastu  Na robu  pove mag. psihologije  Iris Čelam . Zahodne družbe so strukturirane tako, da ženska po porodu pogosto ostane sama, brez potrebne podpore. Moški običajno po 14 dneh porodniškega dopusta ponovno odide na delo, kar vodi v osamljenos...

Slovenija se, podobno kot mnoge druge države, sooča z različnimi tveganji, ki lahko ogrozijo njene prebivalce, od naravnih nesreč, posledic podnebnih sprememb, kibernetskih napadov do morebitnega vojaškega konflika. Anica Ferlin, strokovnjakinja na področju civilne obrambe v podkastu Na robu pojasnjuje, kako se Slovenija pripravlja na potencialne katastrofe, vključno s potresi, poplavami, požari i...

Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti in koliko od splošne družbene klime.   Kakšen odnos do dela imamo Slovenci, koliko je ta odnos odvisen od individualnih značilnosti posameznika in koliko od okolja, v katerem dela – torej od delodajalca in širše, od splošne družbene klime. Znano je – morda stereotipno –, da so določeni narodi, na primer Ja...

Daniel Fazlić , direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria, v podkastu Na robu pojasnjuje, da bo v prihodnosti od 30 do 40 odstotkov ljudi primarno pridobivalo novice prek družbenih omrežij. Platforme, kot sta Meta in Google, ustvarjajo ekosisteme, kjer uporabnikom ni treba zapustiti njihovega okolja, da bi pridobili vse potrebne informacije. Fazlić poudarja, da to predstavlja veliko spremem...

V tokratni epizodi podkasta Na robu je bil gost dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki je spregovoril o moškosti in ženskosti, o bioloških vlogah spola in preizpraševanju le-teh v procesu odraščanja ter o vzgoji otrok. #AleksanderZadel #NaRobu #Dpodkast 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič

V tokratni epizodi podkasta Na robu raziskujemo vprašanje smisla skozi prizmo Viktorja Frankla in njegove logoterapije. Frankl je preživel holokavst ter svoje izkušnje prelil v revolucionarno terapijo, ki temelji na iskanju smisla tudi v najtežjih okoliščinah. Z nami je Dragoljub Blagojević, specializant logoterapije, ki pojasnjuje, zakaj sreča ni cilj, ampak stranski učinek smisla, kako najti glo...

V novem podkastu prisluhnite Dejanu Jariču, dr. medicine, ki je holistični zdravnik, transpersonalni psihoterapevt, predavatelj ter trener za osebni in duhovni razvoj.🎧 🎙️Pogovor vodi Pija Kapitanovič #podkast #dpodkast #narobu #DejanJarič

Zgodba mladega duhovnika, ki temelji na notranjem klicu, služenju ljudem in sporočilu božične ponižnosti ter upanja.

V pogovoru s psihoterapevtko Tjašo M. Kos smo razpravljali o večplastnosti decembrskega obdobja; pritiskih in stiskah, ki jih prazniki prinašajo, ter o nerealnih pričakovanjih, ki jih ustvarjajo mediji in družbena omrežja, pa tudi o tem, kako graditi dobre odnose in prioritizirati. 

Tokrat raziskujemo vpliv socialnih medijev na samopodobo, priljubljenost androgenega videza ter vlogo homoseksualnosti v svetu mode.

Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka z več kot dvajsetletnimi izkušnjami podrobno pojasnjuje, razliko med narcisi in pishopati in razloži, kako to, da je narcisov vedno več. Govori tudi o tem, da so kot osebnostna struktura psihopati evolucijsko obstali tudi zato, ker jih na določenih mestih v družbi nujno potrebujemo. 

Eden izmed največjih izzivov, ki ga prinaša dostopnost pornografije, je njen vpliv na mladostnike. Magistra Nataša Lotrič opozarja, da so mladi danes preplavljeni s pornografsko vsebino, ki jim daje popačene predstave o spolnosti. Pornografija pogosto prikazuje izkrivljene in nerealistične slike spolnih odnosov, ki lahko mlade naučijo, da je spolnost samo telesna izkušnja brez čustvene povezave.

Dr. Leonida Zalokar , ravnateljica Strokovnega centra Planina, v pogovoru za podkast Na robu poudarja, da so detektorji nasilja, kot so vzgojni zavodi, že prezasedeni in da je pred vrati zavodov stotine otrok, ki kažejo znake psihopatskih motenj. V tem Slovenija ni osamljena, tudi poročila iz drugih držav, kot so Finska, Švedska in Norveška, zaznavajo povečanje nasilja in psihopatskih potez pri ot...

Eden izmed najbogatejših Slovencev kritizira sodobne delovne trende, kot so delo od doma in neomejen dopust. Klemen Šešok, lastnik in izvršni direktor podjetja Iskra, je v podkastu Na robu iskreno izrazil tudi svoje stališče glede bogastva in njegove vloge v družbi. Šešok meni, da krajši delovnik vodi v več osamljenosti in več časa preživetega pred zasloni, kar lahko negativno vpliva na dobrobit l...

Življenje z osebami z motnjami v duševnem razvoju je pogosto bolj stresno za njihove starše in sorojence kot za te osebe same. Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje, je v Delovem podkastu Na robu poudarila, da je najpomembnejša podpora družinam, saj so prav one tiste, ki nosijo največje breme. Te podpore s strani države skoraj ni, oziroma je minimalna. Prav tako je politika inkluzivnosti sicer...

Kot v Delovem podkastu Na robu pojasnjuje zdravnica Mateja Jandl , vodja strokovne skupine za droge pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je v Evropi in Sloveniji razširjenost drog povečala. Pošiljke mamil v Evropo prihajajo predvsem skozi pristanišča, kjer so cariniki v zadnjih letih zasegli rekordne količine. Poleg tega so v državah, kot je Nizozemska, odkrili več laboratorijev z...

Zorkova poudarja, da so ljudje, ki so nagnjeni k srčnim boleznim, pogosto tisti, ki živijo pod pritiskom visokih pričakovanj, z malo veselja in topline v svojem življenju. Kot je poudarila, ni enoznačnega odgovora na vprašanje, kaj povezuje ljudi, ki se soočajo s srčnimi težavami. »Vse in nič,« pravi. So pa značilnosti teh bolnikov pogosto povezane z določenimi življenjskimi vzorci in čustvenimi s...