Green Deal slovenščina

V luči prilagajanja na podnebne spremembe zlasti globalnega segrevanja ozračja, je pomembno tudi kako znamo upravljati z vodami, ki s odličen vir blaženja le-tega. Tudi Slovenija se vključuje v reševanje podnebne krize preko upravljanja in gospodarjenja s tem velikim naravnim bogastvom. Tudi nekateri radijski partnerji mreže Euranet Plus v drugih članicah EU so preverili kaj se dogaja na tem podro...

V najnovejšem Euranet Plus #greendeal podcastu osvetljujemo življenja in aktivnosti mladih vplivnežev, ki jim je mar tudi za naš planet, tako pri nas kot drugod po Evropi.

Odkar so podnebne politike postale ključnega pomena, so zločini proti okolju deležni več pozornosti. V razpravi pa niso vsi glasovi enako glasni. V zadnjih letih vedno več aktivistov in pravnikov obsoja pomanjkanje pravnih ukrepov s strani političnih voditeljev, kar je povzročilo nove precedense na sodiščih.

V EU imamo strategijo za biotsko raznovrstnost s posebnimi zavezami in ukrepi, ki jih je treba izvesti do leta 2030. Vključuje znane varstvene projekte, kot je Natura2000, pa tudi bolj proaktivne projekte obnove narave. A vprašajmo se, kakšno je aktualno stanje v Zahodnem svetu in kaj ljudje zmoremo in/ali želimo narediti?

V novem podcastu Green Deal razmišljamo, kako izpeljati poletne festivale, rojstnodnevne zabave, poroke in podobne vesele dogodke, brez ali pa s čim manj odvrženih smeti. Prisluhnite!

Je res skrajni čas, da začnemo razmišljati o novi usmeritvi pridelovanja hrane v EU? Se je zaradi podnebnih sprememb gojenje poljščin na kmetijah že spremenilo? Če moramo zmanjšati porabo mesa, katere alternative naj izberemo?  

V 11. epizodi EU podcasta Green Deal se podajamo na potovanje po Evropi, da bi ugotovili ali je sploh mogoče kaj storiti, da bo potovanje z letalom čistejše ... razen tega, da si pristrižemo krila in ne letimo več. Prisluhnite!

V prispevku Euranet Special Green Deal Podcast pa tokrat govorimo o vlogi mladih kmetov v evropski družbi prihodnosti. Kako vidijo svoje mesto v evropski družbi, kakšna je povezava med lokalnim in ekološkim kmetovanjem ter kako bi naj izgledalo evropsko kmetijstvo prihodnosti.

Dejstvo je, da je v zadnjih desetletjih EU doživela razcvet vsega, kar je povezano s higieno: vsak dan se tuširamo, hrano čistimo z veliko pitne vode, vse površine obrišemo z veliko čistilnimi sredstvi in vso hrano zapakiramo. Je čisto lahko zeleno?

Ena najresnejših groženj današnjega časa so po mnenju znanstvenikov, klimatologov in širše javnosti, izpusti toplogrednih plinov. Kljub vsem podnebnim spremembam in dejstvom, s katerimi smo soočeni v zadnjem času se po svetu, tudi v Sloveniji, pojavljajo skeptiki, ki dvomijo…

Imate svoj avtomobil? Kako dolgo mislite, da bomo ljudje še vozili svoje avtomobile oziroma, kdaj bomo preklopili na deljenje in izposojo po principu car-sharinga? Pripevek je pripravil Borut Kampuš

Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno ugotovila, da je zaradi Covida 19 po svetu nastalo več deset tisoč ton dodatnih medicinskih odpadkov. Medicinska oprema je sicer nujno potrebna, vendar njena uporaba negativno vpliva na okolje.

Ali mladi verjamejo, da lahko politika reši planet? Na kakšen način so politično aktivni? Kaj so teme, ki jih zanimajo? Ali politiki želijo vključiti mlade in podpreti spremembe, ki so nujno potrebne za mlade, družbo in ne navsezadnje svet?

Mladi v EU v prihodnost zrejo z veliko skrbjo in odgovornostjo, k čemur pozivajo tudi odločevalce, ki po njihovem mnenju k problematiki podnebnih sprememb pristopajo premalo resno. 

Kljub izjemnemu potencialu sodelovalnega gospodarstva med državami članicami EU na tem področju še zmeraj obstajajo precejšnje razlike. V Sloveniji je to področje že nekaj let v polnem razmahu, vendar se tudi pri nas soočamo z regulatornimi izzivi. Zlasti mladi podpirajo okoljsko bolj sprejemljive poslovne modele. 

Whatapp, Instagram, Tik tok, tudi e-pošta, puščajo spletne odtise v okolju. Kakšen je vpliv naše uporabe interneta na podnebje? Kakšen je vpliv vseh fotografij in videoposnetkov, ki jih vsak dan objavljamo na družbenih omrežjih; tudi filmov, ki jih predvajamo ponoči? Prisluhnite!  

Vsako leto se na svetu proizvede 80 milijard tekstilnih izdelkov. Posledično ni nenavadno, da ima tekstilna industrija tudi v Evropi pomembno vlogo - zaposluje 1,7 milijona ljudi in ustvari približno 166 milijard evrov prometa. Vendar pa predstavlja hitra moda ter njene poceni in hitro menjajoče se kolekcije tudi eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu.