Duhovno branje

Iz spisa Življenje sv. Antona sv. Atanazija, škofa (2-4) Kako je Bog klical sv. Antona Ko so Antonu umrli starši, je ostal sam. Imel je le še prav majhno sestro. Bil je tedaj star nekako osemnajst ali dvajset let, ko je moral sam prevzeti skrb za domačijo in sestro. Ni pa še minilo šest mesecev od smrti staršev, ko je šel kakor po navadi v cerkev in po poti sam pri sebi premišljeval, kako so apost...

Iz govora Zoper pogane sv. Atanazija, škofa (42-43) Po Besedi so vsa bitja na svetu eno samo božje blagoglasje   Ni bitja ali nastale stvari, ki ne bi nastala in obstajala po Besedi, kot pravi tudi apostol bogoslovec: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič. Ako glasbenik uglašuje liro, usklaja nizke tone z višjim...

Iz govora zoper pogane sv. Atanazija, škofa (40-42) Očetova Beseda vse krasi, ureja in objema   Presveti in nad vse ustvarjene stvari silno vzvišeni Kristusov Oče kot najizvrstnejši vladar s svojo modrostjo in svojo izgovorjeno Mislijo (Besedo), našim Gospodom in rešiteljem Kristusom, vse in povsod rešilno vodi, ureja in dela, kot vidi, da je prav. Prav je, da so bitja takšna, kot so nastala in vi...

Iz razprave Zoper krivoverstva sv. Ireneja, škofa (4. knj., 6, 3. 5. 6. 7) Iz Sinovega razodetja spoznavamo Očeta   Nihče ne more poznati Boga Očeta brez božje Besede, se pravi, ne da bi dobil razodetja od Sina. Pa tudi nihče ne more spoznati Sina brez dobre volje Očetove. Sin uresničuje Očetovo dobrohotnost: Oče pošilja, Sin je poslan in pride. Oče nam je sicer neviden in nepopisljiv, toda njegov...

Iz Daljšega redovnega pravila sv. Bazilija Velikega, škofa (Odg. 2, 1) Moč ljubezni je v nas samih   Ljubezen do Boga ni nekaj, kar je človeku dano od zunaj. Nobeden od nas se ni naučil uživati luč in težiti po življenju, niti ljubiti starše ali vzgojitelje. Tako in še mnogo bolj velja to za ljubezen do Boga, ki ne pride v človeka od zunaj. Že v človeško naravo samo je kot neko seme položeno to, d...

Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (59,2 – 60,4) Prošnja k Najvišjemu v nebesih   Neprestano bomo molili in prosili, naj ohrani Stvarnik vesoljstva število svojih izvoljenih na vsem svetu polno po svojem ljubljenem Sinu Jezusu Kristusu. Po njem nas je poklical iz teme k luči, iz neznanja k spoznanju svojega slavnega imena, saj molimo: Upamo v tvoje ime, ki je prvi vzrok vsega stvarstva, da...

Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (39. govor 14-16. 20) Jezusov krst   Kristus je bil razsvetljen, bodimo mi z njim ožarjeni z lučjo. Pri krstu je bil Kristus potopljen, spustimo se z njim navzdol, da se bomo z njim povzpeli navzgor. Janez krščuje in pristopi Jezus, da bi posvetil menda tudi krščevalca, očitno pa z namenom v celoti starega Adama utopiti v vodi. Pred nami pristopa h krstu...

Iz razlage Janezovega evangelija sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (5. knj., 2) Duh se je razlil na vse človeštvo   Stvarnik vesoljstva je sklenil vse obnoviti v Kristusu v najlepšem redu in človeško naravo vzpostaviti v prvotno stanje. Napovedal je, da ji bo podaril poleg ostalih dobrin tudi Svetega Duha, saj drugače bi človek ne dosegel trajne sreče. Čas prihoda Duha naj bi bilo obdobje Kristus...

Iz govorov sv. Prokla, škofa iz Carigrada (7. govor, 1-3, Na sv. Teofanijo) Posvetitev vodá   Kristus se je razodel svetu in uredil neurejeni svet, olepšal ga je in razvedril. Vzel je nase greh sveta in premagal sovražnika sveta. Posvetil je izvire voda in razsvetlil duše ljudi. Čudovita dela je povezal s še večjimi čudeži. Danes namreč sta si zemlja in morje razdelila Odrešenikovo milost in vesol...

Iz govora, ki ga pripisujejo sv. Hipolitu, duhovniku (Na razglašenje 2,6-8.10) Voda in Duh   Jezus je prišel k Janezu in Janez ga je krstil v Jordanu. Dogodek, ki vzbuja začudenje! Kako neki je bil neizmerni veletok, ki razveseljuje božje mesto, oblit s tako malo vode? Nedoumljivi in brezkončni izvir, iz katerega izhaja življenje vsem ljudem, je bil oblit z neznatno in mimotekočo vodo! On, vsepovs...

Iz govora sv. Petra Krizologa, škofa (160. govor) On, ki se je rodil za nas, je hotel, da bi ga poznali   Čeprav so bila v skrivnosti Gospodovega učlovečenja trajno navzoča jasna znamenja božanstva, vendar današnja slovesnost na mnogotere načine razkriva in razodeva, da si je Bog privzel človeško telo. Tako naj bi umrljivi človeški rod, zaradi nevednosti zmeraj odet v temino, ne izgubil izpred oči...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (Na Gosp. razglašenje, 3. govor, 1-3.5) Gospod je po vsem svetu oznanil svoje odrešenje   Previdnost božjega usmiljenja, ki je določila, da ob dopolnitvi časov pomaga svetu, zapisanemu pogubljenju, je najprej sklenila odrešiti vse narode v Kristusu. Glede tega je bilo nekoč svetemu očaku Abrahamu obljubljeno, da bo imel brez števila potomcev, ki ne bodo sicer...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (194. govor, 3-4) Uživali in gledali bomo božjega Sina Kdo more doumeti neizčrpne zaklade Kristusove modrosti in vednosti, ki se skriva v njegovem uboštvu? Zaradi nas je postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli. Ko si je privzel človeško umrljivost in v svoji osebi pretrpel smrt, se nam je pokazal v uboštvu človeške narave. Ni pa izgubi...

Iz dela Petsto poglavij sv. Maksima Spoznavalca, opata (1, 8-13) Vedno nova skrivnost Božji Sin se je rodil telesno enkrat za vselej. Toda v svoji človekoljubnosti se hoče duhovno roditi v tistih, ki ga ljubijo. V njih postane otrok in raste z njihovimi krepostmi. Podarja se nam v toliko, v kolikor ve, da ga moremo sprejeti. Ne prikriva nam svoje neskončne popolnosti iz nevoščljivosti in ljubosumn...

Iz razprav o Janezovem evangeliju sv. Avguština, škofa (17, 7-9) Dvojna zapoved ljubezni Prišel je sam Gospod, učitelj ljubezni, poln ljubezni, spolnjujoč, kakor je bilo o njem napovedano, preroško besedo nad zemljo, in pokazal, da na dveh zapovedih stoji postava in preroki. Premislite z menoj, bratje, kateri sta ti zapovedi. Dobro vam morata biti znani in vam ne smeta priti samo zdaj v spomin, ko...

Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (43. govor, ob pogrebu Bazilija Velikega, 15.16-17.19-21) Bila sva kakor ena duša v dveh telesih Bila sva skupaj v Atenah kakor nekoč v domovini, pa sva se potem razšla zaradi hrepenenja po učenosti, kakor reka, ki se deli v različne tokove, a sva se spet znašla, kot domenjena, dejansko pa po božji previdnosti. Dragega mi in velikega Bazilija nisem samo o...

Iz pisem sv. Atanazija, škofa (Epiktetu 5-9) Beseda je iz Marije sprejela to, kar je našega   Beseda, pravi apostol, se je zavzela za Abrahamovo seme, zato se je morala v vsem izenačiti z brati, ter sprejeti telo, podobno našemu. Marija je tu, da iz nje Beseda vzame telo in da ga potem kot nekaj svojega daruje za nas. Sveto pismo omenja Kristusovo rojstvo, ko pravi: Marija je dete povila v plenice...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (6. govor, 2-3, Na praznik Gospodovega rojstva) Gospodovo rojstvo je rojstvo miru   Čeprav je ono detinstvo, ki ga je vzelo nase veličastvo božjega Sina, doseglo z rastjo dobo zrelega človeka in so potem, ko je bilo dovršeno zmagoslavje trpljenja in vstajenja, minila vsa ponižujoča dela, ki jih je sprejel za nas, nam vendar današnja slovesnost iz Device Marije...

Iz razprave sv. Hipolita, duhovnika, Zoper vse krive vere (10, 33-34) Po učlovečeni Besedi postajamo podobni Bogu Verujemo božji Besedi. Ne opiramo se na prazne besede, ne zavajajo nas nagla in neurejena čustva, ne uspavajo nas dobro pripravljeni govori, ampak verujemo besedam vsemogočnega Boga. Bog je govoril svojemu Sinu, Sin je govoril človeku, da bi ga odvrnil od nepokorščine. Ni ga hotel sili...

Iz govorov sv. Bernarda, opata (1. gov., 1-2, Na Gosp. razglašenje) Ob dopolnitvi časov se je razodela polnost božanstva   Razodela se je dobrotljivost in ljudomilost našega Boga in Odrešenika. Zahvalimo se Bogu za obilno tolažbo, s katero nas razveseljuje v tem bednem izgnanstvu našega zemeljskega popotovanja. Dobrotljivost je bila skrita, dokler se ni razodela ljubezen do ljudi. Seveda je bila ž...

Iz nagovorov Pavla VI., papeža (Nazaret, 5. jan. 1964) Nazareški zgled   Nazaret je šola, kjer se najprej učimo razumeti Jezusovo življenje, je šola evangelija. Tu se lahko naučimo gledati, poslušati, premišljevati in se poglabljati v globoki in skrivnostni pomen tako zelo preprostega in ponižnega ter čudovitega razodetja božjega Sina. Morda se ga bomo neopazno celo naučili posnemati. Tu se lahko...

Iz razprav o Prvem Janezovem pismu sv. Avguština, škofa (1,1.3) V Jezusovem telesu se je razodelo Življenje samo   Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja, to vam oznanjamo. Kdo bi mogel otipati z rokami božjo Besedo, če se ta ne bi učlovečila in se naselila med nami? Beseda, ki se je učlovečila, si je priv...

Iz govorov sv. Fulgencija, škofa iz Ruspe (3. govor, 1-3, 5-6) Ljubezen ima svoje orožje Včeraj smo obhajali časno rojstvo našega večnega Kralja, danes slavimo zmagoslavno trpljenje njegovega služabnika. Včeraj se je naš Kralj oblekel v naše telo. Prišel je iz naročja deviške Matere in v svojem usmiljenju obiskal svet. Danes je njegov služabnik rešen telesnih spon in vstopa zmagoslavno v nebesa. V...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (1. gov. na božič, 1-3) Kristjan, spoznaj svoje dostojanstvo   Preljubi! Danes se nam je rodil naš Odrešenik, zato se veselimo! Danes ne sme biti v nas prostora za žalost, saj se je rodilo življenje, tisto življenje, ki odstranja strah pred smrtjo in nam daje veselje zaradi večnih obljub. Nihče ni izključen od te sreče, vsi imamo skupen razlog za veselje: Naš...

Iz govorov sv. Avguština, škofa (185. govor) Resnica se je pokazala, pravica je prišla  Zdrami se, človek: zate je Bog postal človek. Vstani, kateri spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus. Zate, pravim, je Bog postal človek. Ti bi bil vekomaj mrtev, ko bi se Bog ne bil rodil v času. Ti bi nikoli ne bil rešen grešnega telesa, ko bi Bog ne bil vzel nase podobo grešnega telesa. Ko bi se n...