Diskretni šarm drznosti

V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor lotevata provokativnega vprašanja: Kaj je sreča, kaj je zadovoljstvo – in kako sta si različna? Novoletna voščila nas pogosto opomnijo, da si želimo sreče, a le redko premislimo, ali ne bi bilo bolje zaželeti si zadovoljstva. Je sreča le trenutna ekstaza, ki nas preplavi, ali globoko, trajno stanje? Je zado...

DANES JE ZAČELA DELOVATI SPLETNA STRAN SKUPNOSTI DŠD: https://www.d-s-d.si/ V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta gostitelja Andreja in  Marko razpravljala o formuli kakovostnega življenja, ki jo opredeljujeta s tremi ključnimi elementi: užitkom, odgovornostjo in povezanostjo (U + O + P).  Formula kvalitetnega življenja = Užitek (U) + Odgovornost (O) + Povezanost (P) Kvalitetno živl...

V tej epizodi psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor obravnavata tri ključne koncepte – krivdo, sram in odgovornost. Medtem ko sta krivda in sram čustvena mehanizma, ki uravnavata naše vedenje, je odgovornost zavestni kognitivni proces, ki povezuje misli z dejanji. Njihova uravnoteženost je ključna za osebno rast in zdrave medosebne odnose. Krivda je občutek nelagodja za...

Ljubezen je tisto, kar ostane, ko ti zmanjka boljših izgovorov, zakaj bi ostal. Ljubezen je tisto, ko prideš nazaj,  potrkaš in rečeš: Lej, pogovoriva se. Epizoda z dr. Markom Pahorjem in dr. Andrejo Pšeničny obravnava ljubezen kot kompleksen pojav, ki združuje strast, intimnost in zavezanost (Sternbergov trikotnik ljubezni). Ljubezen ni le čustvo, temveč proces, ki zahteva skrb, znanje, odgovorno...

Jeza, kontradiktorno čustvo 1. Jeza kot sram vs. jeza kot užitek Jeza pogosto povzroča sram zaradi strahu pred zavrnitvijo in izgubo nadzora. Lahko pa prinese občutek moči, olajšanja in užitka, zlasti v kontekstu moralne pravičnosti. 2. Jeza kot destruktivna sila vs. konstruktivna motivacija Destruktivna jeza vodi v impulzivnost in agresijo, medtem ko konstruktivna spodbuja postavljanje meja in os...

V tej epizodi podcasta DŠD psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor raziskujeta koncept prijaznosti v različnih življenjskih sferah, od osebnih do profesionalnih odnosov. Andreja ponuja vpogled v psihološke mehanizme prijaznosti, poudarjajoč, kako skrb zase in postavljanje mej prispevata k zdravim odnosom. Marko pa naslovi prijaznost v delovnem okolju in preučuje, kako lah...

Diskretni šarm odraslosti: Ko živimo svoje najboljše obdobje Po svetu se ljudje ne počutijo več mladi pri 44 letih, stari pa pri 65 letih. V Sloveniji se ne počutimo več mladi pri 49 letih, stari pa pri 57 letih. Ali se torej Slovenci počutimo odrasli samo 8 let? V epizodi podcasta Diskretni šarm drznosti ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny razmišljata o življenjskih...

Razmišljanje je temelj našega delovanja v svetu. Omogoča nam čustveno regulacijo, prilagodljivost in kritično presojanje, kar vodi do boljšega odločanja in reševanja problemov. Kljub svoji pomembnosti pa se razmišljanju pogosto izogibamo zaradi njegove napornosti. Možgani, čeprav majhen organ, porabijo veliko energije, kar lahko privede do mentalne utrujenosti. Kompleksna vprašanja in notranji str...

V te epizodi "Andreja in Marko raziskujeta , kako je digitalna doba spremenila pojmovanje in vrednost prijateljstva. Prijateljstvo, ki ga danes pogosto merimo z všečki na družbenih omrežjih, je izgubilo svoj prvotni pomen – osredotočanje na globoke, trajne povezave, ki temeljijo na zaupanju, bližini, empatiji in vzajemnosti. Pravo prijateljstvo je prostovoljen odnos, kjer se posamezniki čustveno p...

Internetni zmenki so postali sestavni del sodobnega iskanja partnerjev – več kot polovica odraslih v Evropi in ZDA je vsaj enkrat preizkusila zmenkarske aplikacije, medtem ko je uporaba med mladimi (20-letniki) celo 77-odstotna. Spletne aplikacije za zmenke prinašajo pomembne spremembe v procesu spoznavanja, saj omogočajo širok dostop do potencialnih partnerjev, olajšano komunikacijo in uporabo al...

Ker smo prejšnje štiri epizode govorili o ljudeh, ki ne čustvujejo ali zelo pridušeno ter kakšna popačenja osebnosti so lahko povezane s tem primanjkljajem,  bomo danes dali prav temu delu našega psihičnega sveta posebno mesto. Brez čustev nam ni mar za kogarkoli ali karkoli. Brez čustev svet nima odtenkov, morda celo nima barv.  Rodimo različno čustveno opremljeni, pravimo, da imamo različne kapa...

Tokrat bomo poskušali pokazati, kako prepoznamo psihopatske osebnosti v delovnem okolju in kako se varovati pred njimi, kadar se jim ne moremo izogniti. Babiak in Hare jih imenujeta "kače v poslovnih oblekah". -    Večkrat slišimo in beremo o korporativnih psihopatih, torej managerji s psihopatsko osebnostno strukturo. Manj pogosto pa smo pozorni tudi na sodelavce, ki nam sicer niso nadrejeni, a l...

Najina današnja gostja je dr. Leonida Zalokar, ravnatljica Vzgojnega zavoda Planina in psihoterapevtka. Govorili bomo o brezčutnih otrocih, ki že zgodaj izkazujejo antisociaalne osebnostne znčilonosti.  Otroke najraje vidimo kot topla bitja, ki v sebi nosijo samo dobro, dokler jih odrasli ne ranijo. Žal pa realnost kaže, da ni vedno tako.  Med otroci o tudi taki, ki  so brezčutni in brezbrižni do...

V drugi epizodi o psihopatih se bova posvetila notranjemu svetu psihopatskih osebnosti, kako doživljajo in kako se odzivajo.  Obravnavala bova naslednje mite:  5.    Mit: Psihopati ne poznajo empatije.  6.    Mit: Psihopati povsem nadzorujejo svoja čustva, anksioznosti ne čutijo.  7.    Mit: Psihopati nimajo družine ali prijateljev. 8.    Mit: Psihopati so seksualni sadisti.  9.    Mit: Psihopata...

Naslednje štiri epizode bomo govorili o psihopatih. Tudi ta besed se uporablja kot slabšalni izraz za vse mogoče oblike vedenja, vendar pa so ljudje, ki v sebi nosijo to strukturo res drugačni od večine.  Psihopatska struktura ima svojo evolucijsko mesto, saj so družbe potrebovale »neustrašne bojevnike« in tiste, ki lahko v kritičnih situacijah ostanejo mirni, da lahko racionalno odločajo. Pri pra...

Ali so danes odnosi drugačni kot pred nekaj deset leti? Govorimo o razmahu odnosov, ki niso nujno bežne in kratkotrajne narave, ne moremo pa jih označiti kot polnovredne partnerske odnose. Ni jasne definicije, ni predanosti in ni zavezanosti odnosu.  Kaj se je spremenilo v odnosih? Ali gre res za nove ali stare oblike odnosov z novimi imeni? Če razporedimo te »nove oblike« po liniji bližine, intim...

Odnos z denarjem je psihološko zapleten in intimen, denar je močno čustveno obremenjen. Tri najpogostejše asociacije: varnost, samostojnost  in moč.  Kaj nam pomeni denar, kako ga dojemamo, kako vpliva na nas? Kako pomemben je za kvalitetno življenje in ali je morda njegov vpliv na kvaliteto življenja lahko celo negativen? Ali je denar oz. Imeti denar lahko cilj sam po sebi, ali je denar zgolj sre...

Za današnjo epizodo sva ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny izbrala temo užitek umetnosti oziroma užitek v umetnosti. Spet imava gosta – umetnostnega zgodovinarja  Vladimirja Vidmarja,  kustosa  slovenskega paviljona na letošnjem Beneškem bienalu umetnosti  in novega kustosa Moderne galerije. Z njim smo razpravljali, zakaj cene umetniških del lahko dosežejo ekscesivne...

Ali je izgorelost res postala izgovor za večino duševnih stisk? Beseda izgorelost je postala zelo popularna, saj se uporablja že skoraj kot sinonim za vsako intenzivnejšo utrujenost.   Vsak si jo razlaga po svoje, nekateri se skoraj ponašajo s z njo, kot da bi bila medalja za pridnost in požrtvovalnost. Delovna izčrpanost (wornout) je normalna posledica dolgotrajnejših pretiranih objektivnih delov...

SKUPNOST DŠD Z razmišljanji v prvi sezoni podkasta Diskretni šarm drznosti sva vam psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor želela približati idejo o tem, da življenje lahko doživimo in ne samo preživimo ter da lahko vsak dan vnesemo v svoje življenje nov delček kakovosti. Tako, da stvari, ki nam jih življenje nosi, pogledamo z več zornih kotov in naše ravnanje usmerjamo t...

Kaj je čutno, vznemirljivo? Kaj sploh je erotika? Besedi eros in erotika se lahko uporabljata v ožjem ali širšem pomenu.  - Eros kot življenjska energija, odnos do življenja, užitek, sla po življenju: Na Zemlji smo, da se smejimo nadlogam življenja in živimo svoje življenje tako dobro, da bo smrt strah, da nas mora vzeti (Charles Bukowski) - Eros, erotika  kot ljubezenska čustva. Erotična čustva s...

Tokrat imava z Markom gosta -   dr. Ernesta Novaka,  specialista kirurga na področju plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije, pogovarjali smo se o lepoti in privlačnosti. So lepi ljudje tudi privlačni? Lepota je bila od nekdaj predmet želja in hrepenenja, celo vzrok z herojske podvige. Hkrati pa je lahko motiv za  zavist, ljubosumje,  ogroža tudi življenja in legende pravijo, da je povzro...

V tej epizodi nadaljujemo z razbijanjem mitov o narcisih in narcisizmu.  Pri narcistični osebnostni motnji se vse vrti okrog občutka lastne vrednosti. Osebo s to motnjo bi lahko najbolje opisali kot človeka, ki nosi masko veličastnosti, za katero se skriva človek, čigar največji strah je, da je ničvreden, in zaradi te razcepljenosti o sebi ustvari lažno podobo. Tako kot so v zgodnjem otroštvu nare...

Narcistično osebnostno motnjo prepoznamo po pretirani občutljivosti na kritiko, izredno močni potrebi po občudovanju in po pomanjkljivem razumevanju čustev drugih.  Slovijo kot najtežavnejši, a ljudje z borderline osebnostno motnjo so enako težavni, saj imajo podobne izbruhe besa, čeprav ti izvirajo iz druga vrsta strahu, razlika je tudi v tem, da je običajno pri borderline osebnostni motnji več p...

Z  mejami se srečujemo na vsakem koraku in uravnavajo naše življenje. Pravzaprav bi lahko rekli, da nas družbeno sprejete- napisane ali nenapisane -  meje varujejo. Enako pomembne je tudi varovanje osebnih meja, tudi te varujejo pred nesprejemljivim poseganjem v osebni prostor, tako fizični kot psihološki. Meje lahko razločujejo in povezujejo hkrati, lahko pa izključujejo in izolirajo.    Brez zdr...