Duhovna misel

Latinska beseda za sovražnika - inimicus, torej »ne-prijatelj«, - malo pove o bistvu, ki se skriva za tem Jezusovim naročilom, ki zareže v ušesa in v srce. Kako bi vendar lahko ljubil nekoga, ki me sovraži in ponižuje?

Mar ni prav vsak izmed nas, vsaj na nek način, nedolžen? Vem, da je zapisano nemajhen izziv, ki ga bo ob koncu odlomka teološko popravil Frančišek. Misel se mi je porodila ob besedah brata Štefana Kožuha ...

Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...

Srce v morju simbolov predstavlja del, kjer so največje globine. Srce je sočutno, je ljubezen, vir življenja, zatočišče in dom. Frančišek, ki je dolga leta nosil Gospodove rane na svojem telesu ...

O življenju prvih kristjanov beremo v Apostolskih delih: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno … 

Slovenski pregovor: »Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda,« izraža več plasti: pozabiti na molitev, pomeni biti zadosten v svoji moči. Morje predstavlja naravno silo ...

Naslov in naslednji stavek pripadajo današnjemu godovnjaku, svetemu Efremu Sirskem: »Blagor vam, o moji bratje, ker se je ogenj usmiljenja spustil na vas in požrl vaše grehe ter očistil in posvetil vaša telesa.«

Blagor, blagoslovljeni, po grško makarioi  pomeni biti resnično srečni oziroma deležni Božjega blagoslova. Ne gre zgolj za tolažbo, ampak za aktivno posredovanje proti nepravičnosti. »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke,« molimo v Marijini hvalnici ...

»Ti, Gospod, si luč. Ti razvnemaš vsa bitja za ljubezen, kajti ti, Gospod, si ljubezen. Ti prebivaš v njih in jih napolnjuješ z blaženostjo, kajti ti, Gospod, si najvišje dobro.«

»Srce, vseh src si središče, sreče brezdanje si vir.  Ti si ljubezni žarišče, dušam prinašaš svoj mir,« je Srcu Jezusovemu zapel skladatelj Franc Kimovec ...

Bratje, varujte se tistih, ki delajo razprtije in pohujšujejo v nasprotju z naukom, v katerem ste bili poučeni: izogibajte se jih! Kajti taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak lastnemu trebuhu ...

Še za časa življenja svetega Frančiška je skupnost bratov štela več tisoč članov. Prvo vodilo, pravila reda, je bilo potrebno prilagoditi in tudi urediti; zato se je Frančišek odločil, da bo pri papežu ...

Stavek iz naslova je delček štiriintridesetega psalma, v katerem so tudi čudovite vrstice, ki so v nas še posebej vtisnjene po taizejskem spevu ...

»Po Gospodovi obljubi čakamo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ko pričakujete ta dan, preljubi, si prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru.« Tako nas tolaži in spodbuja prvi med apostoli ...  

Mesec šmarnic je za nami, pred nami pa mesec vrtnic, ko se priporočamo Jezusovemu srcu. Srce ima središčno vlogo duhovnega življenja vsakega človeka, saj je tam zapisano hrepenenje po Bogu ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...  

Položimo srčno vdani pred Marijo, rožo, zbrani, križe in skrbi, vse, kar nas teži, svoji dobri Materi.  Tako pojemo v drugi kitici majniške pesmi in čakamo, da bodo skrbi izpuhtele ...  

Nekoliko spremenjene besede stotnika, ki je Jezusa prosil, da bi ozdravil služabnika, izgovarjamo pri vsaki maši: »Nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Zakaj bi ne bili vredni ...

Želite biti srečni? Začnite polniti duhovno posodo v svoji notranjosti. Želite biti popolni? Nehajte posnemati popolnejše od vas, poiščite pot, ki je namenjena samo vam ...

»Naj polje v Tvojem varstvu, Mati, spi in oče, mama, bratje, vas domača!« Moj glas z zvonjenjem zliva se v prošnjò: »Kraljica, čuvaj nas in to zemljò ...« Stihi blaženega Lojzeta Grozdeta so preroško napovedali njegovo mučeništvo, ki je na nek način skupno vsem svetnikom ...

Nek čuden paradoks je, če primerjamo psalmistove besede, ki smo jih slišali v naslovu, z vsemi poročili o trpljenju in križu in strmi poti, ki vodi v nebesa. Frančišek je skoraj utelešal to nenavadno, čudno in čudežno dvojnost, saj je v skrajni odpovedi veliko trpel ...

Podoba Marije matere, ki pod plaščem varuje vse, ki se k njej zatečejo, izvira iz relikvije Marijinega plašča, ki naj bi varoval Konstantinopel, kamor je bil iz Svete dežele prinešen že v petem stoletju ...

Naj molitev svetega Frančiška tudi nas danes pripravi za ogenj Svetega Duha: »Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, ...

»Bratje, vedeti morate, da je revščina posebna pot k odrešenju, saj je netivo ponižnosti in korenina popolnosti, ki rodi obilen, čeprav skrit sad,« je sobratom naročal sveti Frančišek, ki je to življenjsko vodilo zajemal v Jezusovih naročilih ...