Duhovno branje

Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (45. govor 23-24) Deležni bomo velikonočne skrivnosti   Deležni bomo velikonočne skrivnosti zaenkrat še na način, ki je vezan na podobo; vendar že očitneje kakor v stari zavezi. Upam si trditi, da je velika noč, obhajana pod postavo, bila samo nejasna podoba, zgolj predpodoba. Še malo in obhajali bomo popolnejšo in svetlejšo veliko noč, ko bo Beseda pila...

Iz pisma Petru sv. Fulgencija iz Ruspe, škofa O veri (22, 62) Daroval se je za nas   Presveta Trojica, eden ter isti Bog nove in stare zaveze, je ukazal našim očetom, naj mu darujejo daritvene živali. Te daritve so bile podoba tistega najprijetnejšega daru, ki ga je v svojem usmiljenju daroval sam učlovečeni božji Sin, ko je sam sebe dal za nas v krvavo žrtev. On se je namreč, kakor nas uči aposto...

Iz dogmatične konstitucije o Cerkvi 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (C 9) Cerkev, vidni zakrament odrešilne edinosti   Glejte, pridejo dnevi, govori Gospod, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo... Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo... Vsi me bodo spoznali, od najmanjšega do največjega, g...

Iz pisem sv. Leona Velikega, papeža (28. pismo Flavianu, 3-4) Zakrament naše sprave   Božje veličastvo si je privzelo ponižnost, moč je privzela slabost, večnost smrtnost. Da bi odplačala dolg našega stanja, je neranljiva narava združena z naravo, ki je podvržena trpljenju, da bi - kakor je bilo primerno za naše zdravilo - eden in isti srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, mogel umret...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (8. govor o Gospodovem trpljenju, 6-8) Kristusov križ je vir blagoslova in vzrok milosti   Naš razum, ki ga razsvetljuje Duh resnice, naj svobodno s čistim srcem sprejme in uvidi, kako sije slava križa v nebesih in na zemlji. Naj uvidi, kaj pomeni to, kar je rekel Gospod o svojem trpljenju, ki se je bližalo: Prišla je ura, da se poveliča Sin človekov. In pozne...

Iz razlage psalmov sv. Janeza Fisherja, škofa in mučenca (Ps 129) Četudi kdo greši, imamo zagovornika pri Očetu   Jezus Kristus je naš veliki duhovnik, njegovo predragoceno telo je naša daritev, ki jo je na oltarju križa daroval v odrešenje vseh ljudi. Kri, ki jo je prelil za naše odrešenje, ni bila kri juncev in kozlov, kakor v stari zavezi, ampak kri najbolj nedolžnega jagnjeta, Jezusa Kristusa,...

Iz Velikonočnih pisem sv. Atanazija, škofa (14, 1-2) Pripravimo se na bližnji Gospodov praznik   Beseda, ki je za nas postala vse, naš Gospod, pravim, Jezus Kristus, se bliža k nam. Obljubil je bil, da bo zmeraj ostal z nami, zato kliče: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. On je hkrati pastir, veliki duhovnik, pot in vrata, in vse to hoče biti za nas tudi ob tem slavju. Bliža se slovesnost, ki...

Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS 27-38). Vso človeško dejavnost očistiti v velikonočni skrivnosti   V soglasju s skušnjo stoletij Sveto pismo uči človeško družino, da tvarni napredek, ki je velika človekova dobrina, prinaša s seboj tudi veliko skušnjavo. S prevračanjem reda vrednot in z zamešavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezni...

Iz Velikonočnih pisem sv. Atanazija, škofa (5. pismo, 1-2) Velikonočna skrivnost zbližuje oddaljene vernike   Bratje moji, lepo je preiti z enega praznika k drugemu, od ene molitve k drugi in z ene slovesnosti na drugo slovesnost. Blizu je čas, ki začenja novo dobo, praznovanje svete velike noči, v kateri se je naš Gospod žrtvoval za nas. Mi se seveda krepčamo z jedjo življenja in razveseljujemo s...

Iz govorov sv. Bernardina Sienskega, duhovnika (2., O sv. Jožefu) Zvesti hranitelj in varuh   Splošno pravilo pri podelitvi vseh posebnih milosti kakemu razumnemu bitju je: kadar božja milost koga izbere za kakšno posebno nalogo ali kak vzvišen poklic, mu da tudi vse darove, ki so mu kot izbrani osebi potrebni in so mu tudi v čast. To se je v največji meri uresničilo pri svetem Jožefu, krušnem oče...

Iz pisem sv. Maksima Spoznavalca, opata (11. pismo) Božje usmiljenje do spreobrnjencev   Oznanjevalci resnice in služabniki božje milosti, vsi, ki so od začetka do danes, vsak v svojem času razlagali božjo odrešilno voljo, vsi ti govorijo: Bogu ni nič ljubšega in prijetnejšega kakor resnično spreobrnjeni ljudje, ki so se pokesali grehov. Na izredne načine je Bog hotel pokazati, da mu je to veliko...

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (10. govor v postu, 3-5). O krščanski ljubezni   Gospod govori v Janezovem evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj, in v pismu istega apostola beremo: Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljube...

Iz homilij o tretji Mojzesovi knjigi Origena, duhovnika (9, 5-10) Kristus, veliki duhovnik, je naša sprava Enkrat na leto pusti veliki duhovnik ljudstvo zunaj in vstopi na kraj, kjer je spravni pokrov s kerubi na njem. Vstopi v prostor s skrinjo zaveze in kadilnim oltarjem, kamor nihče ne sme vstopiti razen velikega duhovnika. Če pomislim na našega resničnega velikega duhovnika, Gospoda Jezusa Kri...

Iz razprav o Janezovem evangeliju sv. Avguština, škofa (34, 8-9) Kristus je pot k luči, resnici in življenju   Bratje moji, Gospod je kratko rekel: Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja. S temi besedami je nekaj zapovedal, nekaj obljubil. Storimo, kar je zapovedal, da ne bomo predrzno hrepeneli po tistem, kar je obljubil, da nam, ko bo sodil, ne por...

Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (14. govor 38.40) Služimo Kristusu v revežih Blagor usmiljenim, pravi Sveto pismo, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Usmiljenje ni ravno zadnji blagor. Blagor mu, ki skrbi za uboge; in spet: Dobro je človeku, ki je usmiljen in rad pomaga. Ponovno beremo: Pravični je vedno usmiljen in rad posoja. Osvojimo si to lastnost, bodimo razumevajoči, postanimo dobr...

Iz razlage Jobove knjige sv. Gregorja Velikega, papeža (13. knj., 21-23) Skrivnost našega oživljenja   Blaženi Job, podoba svete Cerkve, Glave in udov, uporablja včasih glas udov, včasih glas Glave. Ko govori o njenih udih, se takoj dvigne h Glavi, tako na primer, ko pravi: Trpel sem, dasi ni bilo krivice na mojih rokah in je bila moja molitev čista. Ni bilo namreč krivice na rokah tistega, ki ni...

Iz razprave O molitvi Tertulijana, duhovnika (28-29) Duhovna daritev   Molitev je duhovna daritev, ki je odpravila prejšnje žrtve. Čemu mi je obilica vaših klavnih daritev? govori Gospod. Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; krvi bikov, jagnjet in kozlov ne maram. Kdo terja to iz vaših rok? Kar je Bog zahteval, uči evangelij. Pride ura, pravi, ko bodo pravi molivci molil...

Iz knjige Avtoliku sv. Teofila Antiohijskega, škofa (1,2.7) Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali Če mi porečeš, naj ti pokažem svojega Boga, ti bom rekel: Pokaži mi ti svojega človeka in jaz ti bom pokazal svojega Boga. Pokaži mi torej, ali oči tvoje duše vidijo in ušesa tvojega srca slišijo. Taki, ki imajo dober telesni vid, zaznavajo dogajanje zemeljskih stvari in preiskujejo različn...

Iz govorov sv. Petra Krizologa, škofa (43. govor) Kar molitev prosi, post doseže, usmiljenje prejme   Trije temelji so, bratje, na katerih stoji vera, se dviga pobožnost in sloni krepost: molitev, post in usmiljenje. Kar molitev prosi, doseže post, prejme usmiljenje. Trije temelji so in vendar so eno, ker je v medsebojnem podpiranju zagotovljen njih obstoj. Duša molitve je post, življenje posta pa...

Iz govorov sv. Bazilija Velikega, škofa (20., O ponižnosti, 3) Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu   Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, močni naj se ne hvali s svojo močjo, bogati naj se ne hvali s svojim bogastvom! Katera je torej prava hvala in v čem je človek res velik? S tem, pravi prerok, naj se hvali, kdor se hoče hvaliti, da spoznava in priznava, da sem jaz Gospod. V tem je dostojan...

Iz razprav sv. Avguština, škofa o Janezovem evangeliju (15, 10-12, 16-17) Samarijanka je prišla po vodo   Pride žena. Podoba Cerkve, ne še opravičene, a je na tem, da prejme opravičenje. O tem bomo govorili. Pride, ne da bi kaj slutila; najde Jezusa, ki začne govoriti z njo. Pomislimo nekoliko o tem. Zakaj pride žena Samarijanka, da bi zajela vode? Samarijani niso bili judovskega rodu, bili so tor...

Iz razprave O begu pred svetom sv. Ambroža, škofa (6, 36; 7, 44; 8, 45; 9, 52) Oklenimo se Boga, edine resnične dobrine   Kjer je srce, tam je tvoj zaklad. Bog namreč ne odreka darov njim, ki zanje prosijo. Ker je torej Bog dober, zlasti še dober s tistimi, ki se nanj opirajo, se ga oklenimo, bodimo z njim z vso dušo, z vsem srcem, z vso močjo, da bomo živeli v njegovi svetlobi, gledali njegovo sl...

Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (4. knj., 16, 2-5) Gospodova zaveza   V peti Mojzesovi knjigi beremo, kako pravi Mojzes ljudstvu: Gospod, naš Bog je sklenil z nami zavezo na Horebu. Ni z našimi očeti sklenil Gospod te zaveze, temveč z vami samimi. A zakaj ni sklenil Gospod zaveze z očeti? Zato, ker postava ni dana za pravičnega. Očetje pa so bili pravični, ker so v svojih srcih...

Iz razprave O psalmih sv. Hilarija, škofa (Ps 127, 1-3) O strahu božjem kot ljubezni do Boga   Blagor človeku, ki ljubi Gospoda in živi po njegovi volji. Kadarkoli Sveto pismo omenja strah božji, ne smemo prezreti, da ga nikdar ne motri samega, kot da bi zadostoval za dopolnitev vere, marveč vključuje ali predpostavlja še mnoge druge vrednote. Iz teh spoznamo, v čem je strah božji, kakor beremo v...

Iz razprave sv. Ireneja, škofa, Zoper krivoverstva (4. knj., 14, 2-3; 15, 1) S podobami so se Izraelci vadili v strahu božjem in v zvesti službi Bogu   Od vsega začetka je Bog človeka tako oblikoval, da bi znal ta sprejemati njegove darove. Že očake je izvolil, da so slišali klic zveličanja. Pripravljal si je ljudstvo in učil nevedne, kako naj hodijo za njim. Poučeval je preroke in učil ljudi, kak...